Domov » Vsi članki » Članek » Kašelj - po osmih tednih k zdravniku

Kašelj - po osmih tednih k zdravniku


Eva Cafuta Hlušička, mag. farm. Lekarna Toplek, Ptuj

Trdovraten in vztrajen, pogosto moteč in nezaželen, a vendar nujen za nemoteno delovanje dihal – kašelj. Kot spremljevalca akutnih bolezni dihal, prehladnih obolenj ali gripe ga poznamo prav vsi, nemalokrat pa je kašelj tudi zvest spremljevalec kroničnih bolezni dihal in

Eva Cafuta Hlušička, mag. farm.
celo znak druge, z dihali nepovezane bolezni.

Sluznica dihal se začne že v nosu, nadaljuje se v žrelo in od tam sega skozi sapnik v pljuča, kjer prekriva njihovo celotno notranjo površino. Normalna, zdrava sluznica dihal nenehno izloča sluz, ki jo oblaga; drobcene migetalke, s katerimi je sluznica na gosto posejana, pa to sluz »čistijo« navzven proti grlu. Prav tako so v stenah in sluznici dihal prisotni receptorji za kašelj. Ti se odzivajo na številne dejavnike, ki lahko sprožijo kašelj.

Kašelj je način čiščenja sluznice dihal. Vzrokov zanj je veliko. Lahko je to vnetni proces, mehansko, toplotno ali kemično draženje v dihalih; kašelj je lahko tudi psihogen (vzrok zanj najdemo v psihološkem procesu) ali pa povzročen zaradi uporabe nekaterih zdravil. Kašelj je lahko kronični (dolgotrajen) ali akutni (novonastali). Slednji je pogostejši, vseeno pa vzroka zanj ne moremo vedno sami določiti. Akutna oblika kašlja lahko traja od dveh pa vse tja do osmih tednov. Ko je težava že toliko moteča, da se zaradi nje odpravimo po nasvet in pomoč v lekarno ali k zdravniku, pa je zelo pomembno, da znamo natančno opredeliti vrsto kašlja.

Če je kašelj tipičen in ni pri njem nobenega od naštetih opozorilnih znakov, se lahko odločimo za samozdravljenje. V tem primeru se v lekarni s farmacevtom posvetujemo glede izbire ustreznega izdelka za obravnavo kašlja.

V grobem delimo kašelj na: 

  • neproduktivni ali suhi kašelj – gre za vrsto kašlja, kjer je prisotno draženje v dihalih, ki sili na nenehno pokašljevanje ali močnejše kašljanje, pri katerem ni nobenega izločka iz pljuč; kašelj je navadno sprožen zaradi zožitve dihalnih poti ali npr. z nekim zunanjim dejavnikom (vdihom hladnega zraka, vonjem, prašnimi delci v vdihanem zraku ipd.); ko je kašelj sprožen, je lahko precej intenziven in traja dlje časa.
  • produktivni ali mokri kašelj je kašelj, pri katerem je prisotna sluz, ki se lušči s površine sluznice dihal, prisoten je lahko izmeček (tudi gnojni), kašelj ni suh in piskajoč, kot je to značilno pri neproduktivni obliki, ampak je »globlji« in sliši se hropenje v pljučih – s kašljanjem pospešujemo mukociliarno čiščenje (tj. čiščenje s pomočjo migetalk) v dihalih, zato imamo občutek olajšanja, ko se izkašljamo. Seveda, vse dokler se na sluznici znova ne nabere izloček, ki ga je treba izkašljati.

Ko točno opredelimo vrsto kašlja, lahko začnemo z njegovim zdravljenjem. Če je kašelj tipičen in ni pri njem nobenega od spodaj naštetih opozorilnih znakov, se lahko odločimo za samozdravljenje. V tem primeru se v lekarni s farmacevtom posvetujemo glede izbire ustreznega izdelka za obravnavo kašlja. Simptomatika težave naj bi se ob optimalnem izidu izboljšala v nekaj dneh, popolnoma izzvenela pa v največ 8 tednih. Če pa kašelj po tem času ne preneha, se stopnjuje ali ga spremljajo morebitni alarmantni znaki, je treba obiskati zdravnika.

Kašelj je način čiščenja sluznice dihal. Vzrokov zanj je veliko. Lahko je to vnetni proces, mehansko, toplotno ali kemično draženje v dihalih; kašelj je lahko tudi psihogen.Opozorilni znaki za napotitev k zdravniku: 

  • vsaka oblika kroničnega kašlja (tj. kašlja, ki traja več kot 8 tednov, kljub samozdravljenju) zahteva obravnavo zdravnika, treba je namreč odkriti vzrok zanj – možnosti je veliko (težave z želodčno kislino, kronično vnetje zgornjih ali spodnjih dihal – tudi astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (kopb), rakave bolezni, srčno popuščanje ali pa zgolj stranski učinek nekaterih zdravil) 
  • kri v izmečku – kaže na krvavitev nekje v dihalih in takšna situacija terja ustrezno zdravljenje po navodilu zdravnika 
  • zelen izmeček – je navadno znak bakterijske okužbe v dihalih, kar zahteva zdravljenje z antibiotikom 
  • spremljajoča močno povišana telesna temperatura, splošna telesna oslabelost 
  • dušenje med kašljanjem 
  • tudi sicer ali občasno opažanje pojava pospešenega srčnega ritma 
  • hitra izguba telesne teže

Samozdravljenje kašlja

Ko smo določili vrsto kašlja in se odločimo za njegovo obravnavo, imamo na izbiro naslednje skupine zdravil:

ANTITUSIKI

So zdravila, ki preprečujejo kašelj centralno, tj. z zaviranjem centra za kašelj v možganih. Uporabljamo jih za preprečevanje močnejšega suhega in dražečega kašlja, lahko tudi v kombinaciji z zdravili, ki sicer olajšujejo izkašljevanje, vendar v tem primeru samo zvečer in z namenom preprečevanja kašljanja ponoči. Zaradi vpliva na možgane se odsvetujejo za uporabo nosečnicam in doječim materam. Ravno tako se ne priporočajo za uporabo pri ljudeh, ki imajo bolezni ščitnice, neurejen krvni tlak, astmo, pljučnico, kopb, glavkom ozkega zakotja ali motene funkcije jeter in ledvic.

Simptomatika težave naj bi se ob optimalnem izidu izboljšala v nekaj dneh, popolnoma izzvenela pa v največ 8 tednih. Če pa kašelj po tem času ne preneha, se stopnjuje ali ga spremljajo morebitni alarmantni znaki, je treba obiskati zdravnika.

EKSPEKTORANSI

So zdravila, ki olajšujejo izkašljevanje. Uporabna so pri produktivnem tipu kašlja, ko je dihalne poti treba očistiti nabrane sluzi. Glede na to, na kakšen način olajšajo izkašljevanje, pa ekspektoranse delimo na:

  • mukolitike − so zdravila, ki zmanjšujejo viskoznost izločka pljuč (sluzi) in na tak način olajšajo njeno luščenje od površine dihal ter posledično tudi izkašljevanje. V to skupino spada npr. učinkovina acetilcistein.
  • sekretomotorike − s pomočjo gibanja sluzničnih migetalk olajšajo gibanje sluzi po dihalnih poteh navzgor (in ven); sem spadajo npr. eterična olja (timijan, kafra, poprova meta ...).
  • sekretolitike − povečajo izločanje sluzi (preko draženja živčnih končičev v steni želodca), posledično se zaradi večjega volumna nabrane sluzi le-ta lažje odlušči in izkašlja. V to skupino spadajo nekatera eterična olja, alkoloidi, saponini, sintezne učinkovine, kot sta bromheksidin in ambroksol.

Kot v vsakem boju je tudi v borbi s kašljem nujno poznati svojega nasprotnika, da bi ga lahko premagali. Prepoznati moramo vrsto kašlja, spremljati njegovo trajanje, morebitne spremljajoče simptome in, če se le da, ugotoviti vzrok zanj. Le tako bomo lahko sami ali s pomočjo zdravnika izbrali ustrezen ukrep za učinkovito odpravljanje kašlja.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 57, november 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo