Astma je ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni, spremlja pa jo stalno vnetje dihalnih poti. Simptomi astme so kašelj, piskanje v pljučih, dušenje, tudi izmeček in občasno tiščanje v prsnem košu. Vzrok za nastanek astme ostane velikokrat nepojasnjen. Še največkrat je astma posledica preobčutljivosti za najrazličnejše alergene.
Kaj je astma?
Astma je bolezen, ki jo označuje stalno vnetje dihalnih poti. Navadno se pojavi tudi zoženje bronhijev (sapnic), ki je večinoma reverzibilno oz. povratno, včasih spontano, včasih pa nastane zaradi zdravil.
Kdo postavi diagnozo astme?
Diagnozo astme večinoma postavita splošni zdravnik in specialist pulmolog v tesnem sodelovanju. Ob bolnikovih težavah in znakih je namreč treba opraviti tudi preiskavo pljučne funkcije in alergološke teste, s katerimi diagnozo astme tudi dokončno potrdimo.
Kateri so povzročitelji astme?
Povzročitelji astme niso znani. Bolj so raziskani ogrožujoči dejavniki za njen nastanek. Znano je, da je astma povezana z alergijami, predvsem z večjo izpostavljenostjo alergenom.
Kakšni so simptomi astme?
Zelo pomembno je, da znake astme spoznamo čim bolj zgodaj.
Znaki so:
- kašelj,
- piskanje v pljučih,
- dušenje,
- tudi izmeček in občasno tiščanje v prsnem košu.
Včasih se kaže le z nočnim kašljem. Lahko se pojavi samo v določenih letnih časih, pri izpostavljenosti različnim sprožilcem ali telesni obremenitvi. Te znake ugotovi že družinski zdravnik.
Zakaj mora bolnik potem obiskati še pulmologa?
Ob znakih, ki so bili navedeni, je vsekakor treba izmeriti pljučno funkcijo in nato tudi ugotoviti bronhialno preodzivnost. To pomeni, da se bronhiji pri bolnikih z astmo v primerjavi z zdravimi osebami močneje odzovejo na različne zunanje dejavnike. Bolj ko je izraženo vnetje bronhijev, bolj je povišana bronhialna preodzivnost. Pri tem je treba opraviti tudi alergološka testiranja, s katerimi potrdimo morebitno preobčutljivost za alergene v okolju in tudi v hrani.
Zakaj je pomembno čim hitrejše odkritje astme?
Čim hitrejše odkritje astme je pomembno predvsem zato, ker bolniki zaradi nespoznane astme slabše živijo, včasih so zaradi simptomov v bolniškem staležu ali poiščejo opravičilo za šolo, morda prekinejo delo na vrtu, rekreacijo ali igro z otroki in so včasih bistveno manj športno aktivni, kot bi lahko bili. To se vedno zgodi, kadar simptomov astme ne obvladujemo. Zato je vedno treba pomisliti na astmo, kadar so čez dan prisotni kašelj, piskanje, stiskanje v prsnem košu in zasoplost.
Kaj pa nočne težave zaradi astme?
Simptomi astme se pogosto pojavijo med 2. in 6. uro zjutraj. Včasih bolniki ugotovijo, da zaradi kašlja niso mogli zaspati ali pa jih je kašelj celo zbudil iz spanja. Pojavi se lahko tudi jutranje zbujanje z občutkom dušenja in stiskanja v prsnem košu. Če je spanje moteno, smo podnevi utrujeni, nerazpoloženi in manj zbrani.
Kakšni so cilji zdravljenja astme?
Zdravljenje in opazovanje astme morata biti stalni in neprekinjeni, saj lahko le tako pri večini bolnikov dosežemo popolno ali vsaj zelo dobro urejeno astmo. Stremimo k stanju brez dnevnih in nočnih težav. Pri tem naj bi bila telesna aktivnost normalna, poslabšanj astme, ki bi zahtevale odsotnost z dela ali pouka, naj ne bi bilo. Tudi potreba po olajševalnih zdravilih naj bi bila minimalna ali je sploh ne bi bilo.
Kakšni so sprožilci poslabšanj astme?
Sprožilci poslabšanj astme so predvsem okužbe dihal, alergeni, izpostavljanje dražilcem, kot je tobačni dim, zatekanje želodčne kisline v požiralnik, neprenašanje aspirina ter opustitev preventivnih zdravil. Bolj ko se sprožilcem lahko izognemo, stabilnejša in bolj urejena bo astma.
Kaj lahko storimo za obvladovanje astme?
Predvsem je treba razširiti svoje znanje o astmi, saj si bolnik večinoma lahko pomaga sam, če je ozaveščen o svoji bolezni in o načinu ukrepanja pri poslabšanjih. Zelo pomembna je pravilna tehnika uporabe vdihovalnikov, saj le tako lahko zagotovimo zadovoljive terapevtske doze zdravila.
Katera zdravila uporabljamo pri zdravljenju astme?
Astmo zdravimo z zdravili glede na resnost obolenja, saj obstajajo različna zdravila, ki jih uporabljamo tudi pri različno težki stopnji bolezni. Na voljo so številna zdravila, v vdihovalnikih oz. pršilcih, pa tudi v tabletah in injekcijah. Glede na delovanje pa ločimo dve skupini zdravil:
- preprečevalci (kortikosteroidi) – to so zdravila, ki delujejo protivnetno, torej zmanjšajo astmatično vnetje dihalnih poti. Uporabljati jih je treba redno, tudi če nimamo težav, saj preprečujejo vnetje. Ta zdravila so lahko v inhalatorjih in tabletah;
- olajševalci (bronhodilatatorji) – ti sprostijo mišice bronhijev in zmanjšajo zaporo dihalnih poti, s tem pa olajšajo težko dihanje. Obstajajo olajševalci, ki imajo hiter nastop učinka in tisti, ki delujejo dlje časa.
Ali je varno vsak dan uporabljati preprečevalno zdravilo?
Pogosto srečujem ljudi, ki imajo pomisleke, če morajo zdravila jemati vsak dan. Predvsem se bojijo neželenih učinkov ali da bodo od zdravil postali odvisni. Sprašujejo me, ali bo morda zaradi vsakodnevnega jemanja zdravil zdravljenje ob hudih poslabšanjih manj učinkovito. Za vdihovalnike s preprečevalnim zdravilom za astmo ti pomisleki ne veljajo. Pomembno pa je, da se uporabljajo po navodilih lečečega zdravnika.
Kaj pa vdihovalniki z olajševalnim zdravilom?
Vdihovalnike z olajševalnim zdravilom uporabljamo v glavnem po potrebi, saj hitro odpravijo simptome, dihalne poti se odprejo in dihanje je lažje. Vendar ti vdihovalniki odpravijo le trenutne simptome in z njimi astme ne moremo nadzorovati, saj ne preprečujejo vnetja.
Poznamo tudi fiksne kombinacije zdravil. Kaj to pomeni?
Navadno so to kombinacije protivnetnega zdravila (kortikosterioda) in dolgodelujočega bronhodilatatorja v enem vdihovalniku. V Sloveniji so na voljo tri take kombinacije učinkovin, in sicer: formoterol/beklometazon, salmeterol/flutikazon in formoterol/budezonid. Te kombinacije uporabljamo, kadar astma kljub uporabi protivnetnega zdravila ni zadovoljivo nadzorovana, predvsem pa kadar ima bolnik ob zdravljenju še vedno težave. Lahko tudi kombiniramo dve protivnetni zdravili med seboj (kortikosteroid z antilevkotrienom).
Kdaj uporabljamo kortikosteroide v tabletah?
To zdravljenje uporabljamo le pri težjih poslabšanjih astme, saj ima v primerjavi z zdravljenjem s kortikosteroidi v vdihovalnikih bistveno hujše neželene učinke. Trajnemu zdravljenju s kortikosteridi v tabletah se, če je le mogoče, skušamo izogniti.
Kako si bolnik ob poslabšanjih lahko pomaga sam?
Ko je astma kot diagnoza potrjena, morata bolnik in lečeči zdravnik ali pulmolog izdelati tudi načrt samozdravljenja astme, torej pisna navodila, po katerih se bolnik v primeru poslabšanja astme tudi ravna. Zelo pomembno je tudi, da bolnik doma izmeri PEF (največji pretok zraka med izdihom), s katerim se poslabšanje tudi objektivizira. Seveda pa je potreben takojšen kontakt z osebnim zdravnikom ali s pulmologom.
Kaj nam kažejo raziskave o nadzorovanju astme?
Predvsem smo se iz njih naučili, da je bolnik najbolje nadzorovan, kadar resnično razmišlja o svoji kronični bolezni. Astma ni samo kronična bolezen, zaradi katere pride bolnik vsake tri mesece k zdravniku po nadaljnjo vzdrževalno terapijo. Z vzdrževalnim zdravljenjem, ki je ves čas enako, se predvsem zmanjša bolnikova zavzetost za zdravljenje, ko pa pride do samovoljne opustitve zdravil, se nadzor astme zniža. V Sloveniji opravljamo pogoste neinterventne raziskave z zdravili za astmo. Najnovejšo raziskavo smo opravljali slovenski pulmologi s kombiniranim zdravilom, kombinacijo formoterola z beklometazonom (foster). Tudi v tej študiji smo potrdili izboljšanje stanja ob spremljanju in uvedbi terapije, kar se je kazalo v znižanju števila simptomov in znakov bolezni. Prav tako so bolniki, vključeni v omenjeno raziskavo, presodili, da je inhalator s tem zdravilom preprost za uporabo.
Zakaj je nekontrolirano prenehanje protivnetnih zdravil lahko nevarno?
Navadno začne bolnik ob poslabšanju inhalirati predvsem olajševalna zdravila. S tem se lahko težave in simptomi astme zakrijejo in lahko pride do zelo hudih poslabšanj stanja, ki včasih tudi ogrožajo življenje.
Kaj bi torej svetovali bolnikom?
Bolniki se morajo o svoji bolezni čim bolj poučiti, se zavedati kroničnosti vnetja v dihalnih poteh in torej načrtovati vse spremembe zdravljenja skupaj z lečečim zdravnikom in tudi pulmologom. Stremimo k temu, da bolnik praktično sploh ne bi imel težav. Toda ko bolnik nima težav, lahko njegova zavzetost za zdravljenje popusti, kar je lahko včasih tudi nevarno. Le s podrobnim poznavanjem bolezni in upoštevanjem zdravnikovih navodil lahko bolnik živi aktivno in kakovostno življenje astmi navkljub.
Prim. Saša Letonja, dr. med., je veliko let delal v bolnišnicah in se srečeval z vsemi pljučnimi boleznimi, morda v teh letih še intenzivneje s pljučnim rakom, pa tudi z obstruktivnimi pljučnimi boleznimi. Zadnji dve leti je zaposlen v ZD Jesenice v pulmološki ambulanti, kjer se v glavnem ukvarja z zdravljenjem obstruktivnih pljučnih bolezni, še posebno astme.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 32, april 2009.
