DOMOV BOLEZNI VENERIN KOTIČEK INTIMNE TEŽAVE SO POGOSTEJŠE, KOT SE ZDI

Intimne težave so pogostejše, kot se zdi

Mnogo žensk pozna težave, kot so draženje, vnetje, srbenje, pekoč občutek, neprijeten vonj ali izcedek ter občutljivost med spolnim odnosom ali po njem. Srbenje, pekoč občutek ali vzdraženost se pogosto še stopnjujejo zaradi tesnih oblačil, vlažnih higienskih in dnevnih vložkov. Ker pa je tema občutljiva, ženske o njej nerade govorimo javno. Takšne in drugačne vaginalne težave pa so zelo pogoste, zato je prav, da jim vsake toliko časa posvetimo nekaj pozornosti.

###BANNER 45###

V rodni dobi ženske je normalna posledica hormonskih sprememb v telesu vaginalni izcedek, ki je voden, sluzast ali mlečno bel. Količina in vrsta izcedka se spreminjata v različnih fazah menstrualnega ciklusa. Najpogostejši simptomi vaginalne okužbe so nenavaden vaginalni izcedek, srbenje in pekoča bolečina. Velikokrat gre pri tem za katero od precej pogostih "ženskih težav", lahko pa za katero od spolno prenosljivih bolezni, ki so v zadnjem času znova na pohodu. Bolezni, ki so najpogosteje povezane z nožničnih izcedkom, so: bakterijska vaginoza, kandidiaza in trihomonioza

Bakterijska vaginoza (BV)

Bakterijska vaginoza se pojavi, ko se poruši normalno ravnovesje nožnične bakterijske flore in pride do čezmernega razmnoževanja nekaterih bakterij, ki so sicer normalno v nožnici. Znano je, da imajo ženske z BV večje tveganje za vnetje organov v medenici ob prisotnosti klamidije ali gonoreje ter za zaplete po ginekoloških operacijah. Prav tako je nezdravljena BV povezana s prezgodnjih porodom in nizko porodno težo novorojenčkov, po porodu pa lahko pride do vnetja maternice. Zato je zelo pomembno prepoznavanje in zdravljenje BV.

Znaki bakterijske vaginoze so homogen, moten, rumenkast nožnični izcedek neprijetnega vonja, srbenje in pekoča bolečina, bolečina med spolnim odnosom, nekatere ženske pa kljub bolezni nimajo nobenih znakov.

Dejavniki tveganja za nastanek bakterijske vaginoze so čezmerno prhanje in raba sredstev za intimno nego (robčki, mila, deodoranti), peneče kopeli in katera od spolno prenosljivih bolezni. Bakterijska vaginoza se ne prenaša s spolnimi odnosi. Spolni odnos brez uporabe kondoma pa lahko povzroči BV ali stanje poslabša zaradi zvišanja pH v nožnici.

Možnost nastanka bakterijske vaginozezmanjšamo z uporabo navadne vode ali mila s pH med 3,5 in 4,8 za intimno nego, ki ohranja naravno kislost nožnice, z uporabo kondoma ter s skrbnim čiščenjem kontracepcijskih sredstev za večkratno uporabo (diafragma).

Zdravljenje bakterijske vaginoze

Bakterijsko vaginozo zdravimo lokalno ali sistemsko z antibiotiki, navadno s pet- do sedemdnevnim zdravljenjem z metronidazolom. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo, so rahla slabost, bruhanje in kovinski okus v ustih. Do hujših neželenih učinkov lahko pride ob hkratnem uživanju alkohola. Metronidazola ne smemo uporabljati v prvih treh mesecih nosečnosti. Drugi antibiotik, ki se uporablja za ta namen, je klindamicin v obliki kapsul ali vaginalne kreme. Pri zdravljenju s klindamicinom moramo biti pozorni na pojav driske, ki je lahko znak psevdomembranskega kolitisa. Takrat je treba zdravljenje nemudoma prekiniti. Vaginalna krema vsebuje mineralna olja, ki lahko zmanjšajo učinkovitost kontracepcijskih pripomočkov iz lateksa ali gume (kondom, diafragma). Partnerja obolele ženske navadno ni treba zdraviti.

Poleg bakterijske vaginoze sta z nožničnih izcedkom najpogosteje povezani kandidiaza in trihomonioza.

Vaginalna glivična okužba (kandidiaza)

Glivično okužbo povzroči razrast glivic (ponavadi Candide albicans), ki so v majhnem številu sicer normalno v nožnici.

Znaki glivične okužbe so blago do hudo srbenje ter vnetje zunanjega spolovila in nožnice, bel, sirast, gost in obilen izcedek iz nožnice brez vonja ter bolečina in pekoč občutek med spolnim odnosom.

Dejavniki tveganja za kandidiazo so zdravljenje z antibiotiki, hormonske spremembe v nosečnosti, med dojenjem in v času menopavze, peroralni kontraceptivi, čezmerno prhanje in raba sredstev za intimno nego, uporaba spermicidov, spolni odnos brez uporabe kondoma, imunosupresija zaradi zdravil (steroidi, imunosupresivi, kemoterapija) ali bolezni (AIDS), nezdravljena ali slabo urejena sladkorna bolezen ter spolno prenosljive bolezni.

Kandidiazo preprečujemo enako kot bakterijsko vaginozo, priporoča se tudi nošenje zračnega bombažnega perila, uporaba higienskih vložkov namesto tamponov, po odvajanju blata se je treba brisati od spredaj proti zadnjični odprtini, iz prehrane pa je dobro izključiti enostavne sladkorje.

Zdravljenje kandidaze

Če se tudi pri partnerju obolele ženske pojavijo znaki okužbe, se morata zdraviti oba, sicer pa to ni potrebno.

Za zdravljenje glivične okužbe nožnice se uporabljajo azolni antimikotiki v obliki krem (nekatere so na voljo v lekarni tudi brez recepta), vaginalet ali v obliki kapsul za sistemsko zdravljenje. Zdravljenje traja navadno od 3 do 14 dni, odvisno od zdravila, za katero se odloči zdravnik. Nekatere vaginalete in kreme zmanjšajo učinkovitost kontracepcijskih pripomočkov iz lateksa ali gume (kondom, diafragma).

Trihomoniaza

Trichomonas vaginalis je mikroorganizem, ki povzroča trihomoniozo in se prenaša s spolnim stikom. Trihomonioza je povezana s povečanim tveganjem za vnetje jajcevodov in s prezgodnjih porodom ter nizko porodno težo novorojenčkov.

Znaki okužbe s trihomonasom so lahko okužene tako ženske kot moški. Veliko okuženih, predvsem moških, nima nobenega znaka. Pri ženski se lahko pojavi obilen (penast, bel, sivkasto zelen ali rumenkast) vaginalni izcedek neprijetnega vonja. Prav tako se lahko pojavijo srbenje, rdečina in pekoča bolečina zunanjega spolovila ter nožnice. Pri moških se lahko pojavi izcedek ali pekoč občutek pri uriniranju.

Dejavniki tveganja za trihomoniozo so nezaščiten spolni odnos, spolni odnosi z več kot enim partnerjem ali z osebo, ki ima več spolnih partnerjev.

Najboljša zaščita je izogibati se tveganemu spolnemu vedenju in uporaba kondoma pri spolnem odnosu.

Zdravljenje trihomoniaze

Pri okužbi s trihomonasom se morata zdraviti oba partnerja, tudi če znaki bolezni niso opazni. Med zdravljenjem se je treba vzdržati spolnih odnosov. Trihomonioza se zlahka ozdravi s kombinacijo lokalnega in sistemskega antibiotika, navadno z eno- do sedemdnevnim zdravljenjem z metronidazolom.

Za katero od bolezni gre, bo ugotovil vaš zdravnik. Pri zdravljenju pa se je treba dosledno držati njegovih navodil in navodil farmacevta v lekarni, saj bo le tako zdravljenje uspešno in s tem bolezen odpravljena.

Članek je objavljen tudi na spletni strani www.pomurske-lekarne.si .

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 24, julij/avgust 2008.