Domov » Vsi članki » Članek » Intimna nega – voda ni dovolj

Intimna nega – voda ni dovolj


Eva Cafuta Hlušička, mag. farm.
Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj

Intimna nega je področje vsakodnevne skrbi za predele, ki so pravzaprav vedno pokriti, kjer se nahaja sluznica in kjer se (zlasti pri ženskah) nemalokrat pojavljajo težave zaradi pogostih vnetij.

Na nožnični sluznici vsake ženske so določene kulture glivic in bakterij (to imenujemo mikroflora nožnice), ki jo ščitijo pred vdorom patogenih organizmov in tako predstavljajo prvo obrambno linijo pred pojavom različnih bolezni. Do vnetij spolovil običajno pride, ko je ta normalna mikroflora v nožnici spremenjena. Takrat se lahko določene kulture na njej prekomerno razrastejo ali pa jo lahko poselijo neobičajni (patogeni) mikroorganizmi. Tako v prvem kot v drugem primeru je rezultat običajno vnetje.

Raziskave kažejo, da je vsaj 75 % žensk vsaj enkrat v življenju doživelo vnetje spolovil. O čem pravzaprav govorimo?

Glivično vnetje (kandidiaza) je najpogostejša oblika vnetja, ki se pojavi v nožnici in/ali na zunanjem spolovilu. Zanj je značilno, da vnetje spremlja močna srbečica, rdečica in bel, kosmičast izcedek iz nožnice, ki nima vonja. Povzročitelj tovrstnega vnetja je glivica; običajno gre za Candido albicans, ki je v nožnici sicer normalno prisotna, njena prekomerna razrast pa povzroča težave – zgoraj opisano kandidiazo.

Prekomerno umivanje intimnih predelov telesa, zlasti z močnimi, odišavljenimi in močno penečimi se izdelki, ki niso namenjeni negi sluznice spolovil, pač pa negi kože telesa, lahko povzroči vaginalno vnetje.

Bakterijsko vnetje (bakterijska vaginoza) je prav tako pogosta oblika vaginalnega vnetja, za razliko od glivičnega le-tega spremlja belorumen do zelenkast izcedek iz nožnice, ki ima neprijeten vonj, običajno ga primerjajo z vonjem po ribah. Bakterijsko vnetje navadno spremljajo še bolečine v spodnjem delu trebuha, nemalokrat pa tudi težave z vnetjem ostalih organov v mali medenici, zlasti sečil – tovrstna okužba se namreč zlahka prenese tudi na bližnja področja. Vzrok za vnetje s temi simptomi je običajno razrast sicer normalno prisotne bakterije Escherichie coli ali pa kolonizacija nožnične sluznice z mikroorganizmi, kot sta npr. Giardia lamblia ali Trichomonas vaginalis.

Zakaj pride do vaginalnega vnetja?

Ko govorimo o vzrokih pojava bakterijskega ali glivičnega vaginalnega vnetja, se težko omejimo, dejavniki so namreč zelo raznovrstni: 

  • hormonska nihanja v telesu – nosečnost, uporaba kontracepcijskih tabletk, menstrualni cikel 
  • neuravnotežena prehrana – ker slabi imunski sistem in s tem poveča tveganje za pojav vaginalnega vnetja 
  • uporaba nekaterih zdravil – zlasti antibiotikov, ki poleg ciljnih patogenih bakterij neselektivno pomorijo tudi »dobre«, tj. zaščitne bakterije na vaginalni sluznici 
  • stres – ženske, ki se večkrat znajdejo v stresnih okoliščinah, pogosteje zbolevajo za vaginalnimi vnetji in seveda tudi za drugimi boleznimi, saj je njihov imunski sistem okrnjen 
  • nepravilna izbira spodnjega perila (in tudi vrhnjih oblačil, ki onemogočajo dihanje kože intimnih predelov) – zaželeno je, da je spodnje perilo iz naravnih materialov (npr. bombaž), saj razni sintetični materiali onemogočajo dihanje kože, s tem zadržujejo vlago in tako omogočajo idealno okolje za razrast škodljivih glivic in bakterij. Koža na intimnih predelih mora biti vedno suha, zato se tudi nošenje npr. mokrih kopalk predolgo časa odsvetuje. 
  • prekomerno umivanje intimnih predelov – zlasti z močnimi, odišavljenimi in močno penečimi se izdelki, ki niso namenjeni negi sluznice spolovil, pač pa negi kože telesa.

Ali prekomerno umivanje celo škodi?

Do vaginalnih vnetij prihaja zaradi hormonskih nihanj v telesu, neuravnotežene prehrane, uporabe nekaterih zdravil, nepravilne izbire spodnjega perila, prekomernega umivanja intimnih delov telesa, pa tudi zaradi stresa.Tako je. Vedeti moramo, da je vaginalna sluznica še posebej občutljivo področje telesa, ki zahteva posebno nego. pH znotraj nožnice je namreč kisel (vzrok za to so bakterije laktobacili, ki jo normalno poseljujejo in nenehno tvorijo mlečno kislino, zaradi česar je pH v tem predelu nižji kot na koži). Običajen pH kože je 5,5, medtem ko je vrednost pH na zdravi nožnični sluznici med 3,8 in 4,5. Zato tudi ni pričakovati, da bo izdelek za nego kože primeren tudi za nego intimnih predelov. Vaginalna vnetja se običajno zdravijo tako, da se najprej odpravi njihov vzrok (jemlje se antimikotik v primeru glivičnega vnetja in antibiotik v primeru bakterijskega vnetja), nato pa je treba znotraj nožnice vzpostaviti njen normalen pH, ki omogoči ponoven razrast prej okrnjene vaginalne mikroflore. Slednje se običajno doseže z vstavljanjem vaginalet, globul, krem, pen ali gelov v nožnico. Zdravljenje navadno zahteva kar nekaj časa (vsaj 7 dni), da se mikroflora v nožnici ponovno vzpostavi in se doseže njeno optimalno delovanje – in s tem seveda tudi njena zaščitna funkcija.

Za nego zunanjih spolovil ob spremljajočem vaginalnem vnetju in njegovi terapiji lahko kisel pH, ki se ga trudimo zagotavljati znotraj nožnice, povzroča preglavice in intenzivnost zunanjih simptomov vnetja le še poveča. Zato obstajajo tudi sredstva, namenjena negi zunanjega spolovila, ki razdraženo kožo pomirijo, zmanjšajo neprijeten pekoč ali srbeč občutek v zelo kratkem času in tako bistveno pripomorejo k zdravljenju vaginalnega vnetja. Da bi torej preprečili morebitne z vnetjem povezane težave, ki prizadenejo zunanje spolovilo (srbeča, rdeča, na dotik in toploto občutljiva koža), med terapijo uporabljamo izdelke za zunanjo intimno nego z višjim pH (okrog 8,5). Intimna mila, ki imajo kisel pH, pa uporabljamo neodvisno od pojava vaginalnega vnetja, tj. vsakodnevno, sicer tudi kot zaščito pri pogostem pojavu tovrstnih vnetij.

Nekatere od teh izdelkov lahko napiše zdravnik na recept, nekateri pa so dostopni brez recepta in se lahko o njih posvetujete s farmacevtom v lekarni.

Če se vnetje ponavlja, obiščimo ginekologa

Glede na pogostost in razširjenost težav z vaginalnimi vnetji je porast izdelkov za intimno nego na našem tržišču nenehen. Na nas samih pa je, da znamo simptome težave tudi prepoznati in glede njih ustrezno ukrepati. Večinoma se lahko pozdravimo z izdelki za samozdravljenje, ko pa to ni mogoče ali gre za njihov pogost pojav, pa je smiselno obiskati zdravnika ali ginekologa.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 58, december 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo