Domov » Vsi članki » Članek » Infarkt lahko doleti vsakogar

Infarkt lahko doleti vsakogar


prim. Matija Cevc, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za žilne bolezni

V Sloveniji akutni srčni infarkt oziroma srčni napad letno doživi približno 3.500 ljudi. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom ter kadilci, tveganje pa povečajo telesna nedejavnost in prekomerna telesna teža, zvišan krvni tlak, holesterol v krvi, sladkorna bolezen, psihosocialni stres in tudi genetika. Z zdravim načinom življenja lahko močno vplivamo na vse naštete dejavnike tveganja, razen na genetiko.

Okoli 50 odstotkov akutnih srčnih infarktov je usodnihGlavni vzrok za infarkt je običajno ateroskleroza; v steni koronarne arterije se namreč kopičijo holesterol, nekatere druge snovi ter celice, kar povzroči nastanek aterosklerotične lehe (plak). S kopičenjem maščob se svetlina žile oži, kar lahko povzroči angino pektoris, srčno bolečino, ki jo sproži napor. Kadar pa aterosklerotični plak poči, lahko nastane krvni strdek v žili. Če ta popolnoma zamaši svetlino koronarne žile, se razvije akutni srčni infarkt.

Zakaj nastane ateroskleroza

Ateroskleroza izrazito pospešujejo klasični dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni. Na starost, moški spol in družinsko obremenjenost ne moremo vplivati, zato pa lahko ogroženost za nastanek srčnožilnih bolezni zmanjšamo za več kot polovico z redno telesno dejavnostjo, izogibanjem kajenju, uravnoteženo prehrano in izogibanjem psihosocialnemu stresu. Nastanek ateroskleroze pa lahko pospešijo tudi nekatera zdravila, na primer zdravila za povišan krvni tlak, povišane maščobe in sladkorno bolezen.

Temeljni vzrok za infarkt je navadno ateroskleroza; v steni koronarne arterije se zaradi različnih razlogov kopičijo holesterol in nekatere druge snovi ter celice, kar povzroči nastanek aterosklerotične lehe (plak).

Dejavniki tveganja pa so tudi genetski. Moški so na primer bolj nagnjeni k nastanku akutnega koronarnega dogodka, z njim pa je povezanih še okoli 30 genetskih motenj, med drugim tudi motnje v presnovi maščob. Pri ljudeh z genetsko pogojeno motnjo v presnovi holesterola je ogroženost za nastanek akutnega infarkta kar za 14-krat višja. Če teh ljudi ne zdravimo, lahko doživijo infarkt že pri 30 ali 40 letih, če pa je motnja zelo izražena, je infarkt možen celo pri otrocih.

Najbolj ogrožena skupina pa so ljudje, ki imajo sočasno genetsko pogojene dejavnike tveganja in močno izražene druge dejavnike tveganja, na primer neurejen krvni tlak, slabo obvladano sladkorno bolezen tipa 2, ter živijo nezdravo. Ti ljudje kar kličejo po zapletih in nenadnem srčno-žilnem dogodku. Žal so nezdrave življenjske navade zelo trdovratne in jih je zelo težko odpraviti, ljudi, ki se počutijo zdravi, pa je težko prepričati, da je potrebno jemati zdravila. Povišan holesterol namreč ne boli, ko nastopijo bolečine, pa je žal že prepozno.

Srčnega infarkta pogosto ne moremo vnaprej napovedati

Prepoznamo pa lahko stanja, pri katerih je verjetnost akutnega zapleta bistveno večja in takrat lahko ukrepamo. Pri ljudeh z angino pektoris je verjetnost za nastanek akutnega infarkta večja, prav tako pri tistih s številnimi dejavniki tveganja za aterosklerozo. Ljudje, pri katerih nastopi angina pektoris že v mirovanju ali ob minimalnem naporu, so izredno ogroženi in potrebujejo takojšno obravnavo. Z ustreznim zdravljenjem pa lahko pri njih preprečimo srčni infarkt.

Infarkt je pogosto usoden

Okoli 50 odstotkov akutnih srčnih infarktov je usodnih in jih bolniki ne preživijo. Pri več kot 40 odstotkih ljudi, ki so doživeli infarkt, pa se ta ponovi v roku desetih let.

Nenadne smrti so skoraj vedno posledica akutnega infarkta. Žal je kar v polovici primerov prva manifestacija ateroskleroze srčni infarkt in nenadna smrt zaradi motenj srčnega ritma, pri katerih se srce preneha krčiti in zato ne potiska krvi v krvni obtok. Tako se prekine prekrvavitev vseh organov, vključno z možgani in srčno mišico, sledi nenadna izguba zavesti. V nekaj minutah po prekinitvi pretoka krvi skozi možgane nastanejo v njih okvare in dlje kot traja prekinitev, večje in bolj nepopravljive so poškodbe.

Preživetje je odvisno od različnih okoliščin

Za preživetje ob infarktu najprej velja: če ni oživljanja, ni preživetja! Poleg tega je pomembno, katera koronarna arterija se je zamašila in kako hitro je tak bolnik prišel v ustrezno zdravstveno ustanovo. Za možnost preživetja pa je pomembno tudi, ali so bolniku v bolnišnici uspeli (in seveda kako hitro) odpreti zamašeno žilo in vnovič vzpostaviti pretok ter s tem dotok kisika in hranil srčni mišici. Po podatkih je kar okoli 50 odstotkov akutnih srčnih infarktov usodnih in jih bolniki ne preživijo.

Posledice infarkta za človeka

Ker pride ob infarktu do odmrtja srčne mišice in nastanka brazgotine, je najpogostejša posledica poslabšanje črpalne zmogljivosti srca. Seveda pa je to poslabšanje zelo odvisno od tega, kakšen in kako obsežen je bil infarkt. Zelo pomembno je tudi, kako hitro se je vnovič vzpostavil pretok skozi ob infarktu zamašeno koronarno arterijo. V Sloveniji imamo izredno dobro razvito urgentno službo. Tako se neredko zgodi, da so bolniki z akutnim infarktom v ustrezni bolnišnici zelo hitro. Tam jim lahko »odmašijo« žilo in vnovič vzpostavijo prekrvavitev srčne mišice. V takem primeru neposrednih posledic skoraj ni. Če pa je zamašena katera od večjih koronarnih žil in ni bilo mogoče vzpostaviti ponovnega pretoka, pa lahko odmre velik del srčne mišice. Takrat pa pride do pomembnega zmanjšanja črpalne zmožnosti srca in posledično ima tak bolnik lahko številne težave, kot na primer zmanjšana telesna zmogljivost, otekanje nog, nočno dušenje in podobno.

V primeru nenadnega srčnega zastoja so pomembne minute 

Če bi ljudje poznali enostavne, a učinkovite temeljne postopke oživljanja, bi lahko preprečili marsikatero nepotrebno smrt. Večina nenadnih smrti se namreč zgodi v domačem okolju, kjer bi osveščeni svojci lahko takoj začeli z oživljenjem. Poudariti velja, da ni napačnega oživljanja, napačno je, če ne storimo ničesar, ko , ko pride do dogodka! Vsaka zamujena minuta pomeni večjo nevarnost, da prizadeti ne bo preživel oziroma da bo imel, v primeru preživetja, hujše dolgoročne posledice.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo