Srce potrebuje približno 70 različnih snovi, od aminokislin, glukoze, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov, mineralov do encimov in hormonov. In to 24 ur na dan!

Značilnosti prehrane, ki varuje srce:

Opomba: Paziti moramo, da bo v želodcu ustrezna kislost, da se bodo lahko te beljakovine razgradile do aminokislin. Zato dodajamo limonov sok, peteršilj, koščke melone, brusnice, olive.

Značilnost sredozemske prehrane je, da vsebuje veliko začimb (timijan, kapre, ostra paprika, rožmarin, meta, žajbelj, česen, čebula, melisa, zelene olive in lovor) in zelenjavnih prilog. Meso po navadi pečejo na žaru ali ga kuhajo v obarah z veliko zelenjave in izdatno začinjenega s prej omenjenimi začimbami. Skupna značilnost je tudi splošna in velika uporaba olivnega olja ter zelo malo ali nič drugih rastlinskih olj. Bolj kot mleko cenijo jogurt ali osvežilno kislo mleko, skuto, kefir, pinjenec in sirotko. Jedi pokapajo z limonovim sokom, ki ga uporabljajo tudi pri solatah skupaj z oljčnim oljem in balzamičnim kisom.

Dokaz: Britanski raziskovalci so na Kitajskem ugotovili, da so uživalci zelenega čaja imeli manj brazgotin na ožilju. V zelenem čaju je namreč flavonoid katehin, ki krepi žile in preprečuje strjevanje krvi. Že stari Grki so imeli svoj recept za bolezni srca: strt česen, zmešan s sirom feta, paradižnikom in olivnim oljem. Tudi znani »francoski paradoks« dokazuje, da Francozi kljub uživanju mastne hrane nimajo toliko bolezni srca in ožilja, kot bi pričakovali. Te bolezni naj bi preprečevali prav flavonoidi in tanini ter resveratrol v lupini rdečega grozdja in vinu, ki preprečuje strjevanje krvi in poškodbe žilne stene. Rdeče vino, sok in grozdje so po splošnem francoskem prepričanju naravno zdravilo, kar pravijo tudi znanstveniki.

Dokaz: Švedski strokovnjaki so na Tajskem ugotovili, da pekoči feferoni že v pol ure odpravijo strdke v krvi; dokaz za to je nizko število Tajcev s strdki v krvi, saj jih uživajo kot začimbo in celo predjed. V Indiji, Nemčiji in Veliki Britaniji so dokazali, da je mogoče že z dvema ali s tremi stroki česna občutno podaljšati strjevalni čas krvi in s tem preprečiti krvne strdke. Na Danskem so ugotovili, da imajo podoben učinek nageljnove žbice, ingver, kumina in kurkuma. Zlasti nageljnove žbice naj bi imele večji učinek kot aspirin, saj vsebujejo eugenol. Močnejši kot sintetični antikoagulans naj bi bil tudi ingver, ki vsebuje gingerol. To zlahka upoštevajo vse gospodinje, ki bodo to jesen kuhale marmelado: vanje preprosto vmešajo veliko ingverja.

Opomba: Našteti minerali morajo biti vedno v pravem medsebojnem razmerju. Kuhinjska sol je potrebna, a če povečamo vnos soli v prehrani, se poveča tudi kislost celičnega okolja, kar sčasoma okvari DNK. Dieta brez soli po novih dognanjih ne vodi v trajno znižanje krvnega tlaka, če ne upoštevamo tudi kalija in kalcija. Kalij odvaja tekočino iz celic, kalcij pa odplavlja odvečni natrij.

Opomba: Za zdravo srce potrebujemo dovolj vitaminov skupine B, posebej še vitamina B6 in B12 ter folne kisline (vitamin B9). Vsi trije imajo nalogo razgrajevanja aminokisline homocistein (izocistein), ker spodbuja aterosklerozo. Po neki nemški raziskavi bi lahko preprečili kar polovico infarktov, če bi uživali dovolj folne kisline in vitaminov skupine B. Visoka vsebnost homocisteina v krvi povečuje nevarnost srčno-žilnih obolenj in možganske kapi.

Opomba: Razmerje med maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3 mora biti 4:1 in ne skoraj 20:1, kot kažejo izidi raziskav prehranskih navad sodobnega človeka. Vitamin E je vsestranski vitamin mladosti in znižuje tveganje za nastanek srčnega infarkta. Zmanjšuje tudi škodo po njem, preprečuje, da bi se LDL oprijel žilnih sten in zamašil žile. Zato je olje pšeničnih kalčkov tako koristno, saj je med vsemi živili prav v kalčkih največ naravnega vitamina E. Ta je vedno sestavljen iz štirih tokoferolov in štirih tokotrienolov. V dragoceno pomoč mu je mineral selen. Če ga primanjkuje, začne popuščati srčna mišica.

SRCU ŠKODI: opustitev zajtrka, ocvrta živila, hidrogenirane transmaščobne kisline (margarine, maščoba v piškotih, pecivih), nasičene maščobe (maslo, mast), pretirano soljenje, vidna maščoba v mesu in kajenje. Po raziskavah ameriških znanstvenikov izpuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. To pojasnjujejo z dejstvom, da so trombociti najmanj lepljivi ponoči. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša.

Mlado in zdravo srce ohranimo tudi, če pijemo dovolj vode. Ta je za pravilno delovanje srca zelo pomembna. Če pijemo dovolj vode, celice delajo dobro, saj voda uravnava njihovo prostornino in tudi volumen krvi v obtoku. Več krvi pomeni več hrane, več kisika.

Nekaj kratkih napotkov:

1.    Preidimo na sredozemski tip prehrane.
2.    Zajtrkujmo, saj s tem preprečujemo infarkt.
3.    Poizvedujmo po sledljivosti surovin.
4.    Kupujmo sveža živila.
5.    Žar je primernejši od cvrtja, priporočljivo je predhodno mariniranje.
6.    Le kozarec vina na dan je „zdravilo“.
7.    Izogibajmo se uživanju transmaščobnih kislin.

Predlog zdravega kosila za srce

porova juha, marinirana riba na žaru, solata s kašo, posladek za krepkejše srce.

Solata: proseno ali ajdovo kašo skuhamo, ohladimo in primešamo narezan paradižnik, papriko, feferone, čebulo, začinimo s poprom, soljo, limonovim sokom, olivnim oljem in potresemo s sesekljanim peteršiljem, po želji pa še z meto ali meliso.

Posladek za krepkejše srce: V lepe, široke kozarce narežemo banano, raznovrstno grozdje, jabolko, slive in drugo sezonsko sadje. Posebej pripravimo preliv iz soka cele  limone, kozarca kislega mleka, žlice medu in rjavega sladkorja. S tem prelijemo sadje in na koncu potresemo s sesekljanimi mandlji, lešniki in orehi, okrasimo z metinimi in melisnimi lističi.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak je za individualne pogovore na voljo po telefonu 041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@siol.net.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 37, november 2009.