Domov » Vsi članki » Članek » Homeopatija – podobno se zdravi s podobnim

Homeopatija – podobno se zdravi s podobnim


Homeopatija je celostni sistem zdravljenja, ki ga je pred 200 leti utemeljil in v praksi potrdil nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann. Osnovni zakon homeopatije (similia similibus curentur ali podobno zdravi podobno) pravi: snov, ki jo damo zdravemu človeku v velikem odmerku, povzroči nastanek določenih bolezenskih znakov (npr. kot pri rezanju čebule). Če pa damo bolniku s takšnimi znaki homeopatsko zdravilo, npr. Allium cepa (čebula), v majhnih odmerkih, ti bolezenski znaki izginejo. Učinkovina v veliki dozi povzroči pri zdravem človeku takšne težave, kot jih v majhnih dozah ozdravi pri bolniku. Homeopatija zahteva individualen pristop k zdravljenju, saj lahko bolniki z enakimi diagnozami dobijo povsem različna homeopatska zdravila.

O homeopatiji, njeni ureditvi v Sloveniji in osebnih izkušnjah smo se pogovarjali s Tanjo Šegula, mag. farm., aktivno članico izvršnega odbora pri Slovenskem farmacevtskem društvu za Homeopatsko sekcijo in delovne skupine za homeopatijo pri Lekarniški zbornici Slovenije.

Pogovarjala se je Eva Esih.


V zadnjih letih se veliko govori o dopolnilnih, komplementarnih, alternativnih oblikah zdravljenja. Kam bi lahko uvrstili homeopatijo?

Strokovna terminologija na področju zdravilstva pozna pojme: alternativna, komplementarna, integrativna, nekonvencionalna, tradicionalna medicina. Najpogosteje uporabljan izraz je alternativna medicina, ki že po definiciji izključuje klasično medicino.

S stališča Homeopatske sekcije farmacevtov je najprimernejša uporaba izraza komplementarna medicina in komplementarna homeopatska zdravila, saj se v sekciji zavzemamo za integracijo homeopatskih zdravil v lekarne, ki so strokovna ustanova. Homeopatsko zdravljenje se s klasično medicino ne izključuje, temveč jo podpira in dopolnjuje.

V številnih evropskih državah je homeopatija zakonsko urejena. V večini držav članic Evropske unije lahko homeopatijo prakticirajo samo zdravniki, ker je priznana kot medicinska metoda zdravljenja. Kako pa je homeopatija opredeljena in urejena v Sloveniji?

Homeopatska zdravila so registrirana in na voljo bolnikom v lekarnah v vseh evropskih državah razen Albanije in Slovenije.

V svetu in EU je homeopatija uradno znanstveno priznana metoda zdravljenja, tako kot akupunktura. Pri nas to velja le za akupunkturo, homeopatijo pa za zdaj ureja zakon o zdravilstvu. Lekarniški farmacevti smo člani Lekarniške zbornice Slovenije, ki se zavzema za naše strokovno homeopatsko znanje (Zdravniška zbornica to svojim članom omejuje), in ne spadamo pod okrilje Zdravilske zbornice.

V večini držav članic EU lahko splošni zdravnik predpisuje na recept alopatska (klasična) ali homeopatska zdravila, kar je po njegovi presoji za bolnika v tistem trenutku učinkovitejše. Bolnik z receptom dobi zdravila v lekarni. Poleg tega lahko dobi tudi homeopatska zdravila brez recepta za akutna stanja in samozdravljenje, seveda ob ustreznem nasvetu lekarnarja. V Franciji npr. je na lekarniških policah poleg coldrexa in ehinaceje tudi homeopatsko zdravilo za virozo. Tam kar 70 odstotkov splošnih zdravnikov in lekarnarjev meni, da je homeopatija učinkovita metoda zdravljenja. Kar 80 odstotkov bolnikov jo dobi predpisano na recept (predpisuje jo 18.000 zdravnikov).

Pri nas mora zdravnik, ki želi prakticirati homeopatijo, vrniti zdravniško licenco (zato je pri nas zelo malo homeopatskih zdravnikov), čeprav je zaradi varnosti pacientov zelo pomembno, da se s homeopatijo ukvarjajo zdravstveni strokovnjaki – zdravniki, lekarnarji, veterinarji.

Ste aktivna članica izvršnega odbora pri Slovenskem farmacevtskem društvu za Homeopatsko sekcijo in delovne skupine za homeopatijo pri Lekarniški zbornici Slovenije. Predavate tudi v homeopatski šoli za magistre farmacije. S čim se ukvarjate farmacevti homeopati in kakšna je vloga sekcije?

Farmacevtska homeopatska sekcija se zavzema za integracijo homeopatskih zdravil v naše lekarne, kot je to urejeno v drugih državah EU, ter za uradno priznanje homeopatske metode zdravljenja kot komplementarne (dopolnilne) metode zdravljenja.
Poudariti moram, da v slovenskih lekarnah že obstaja približno 300 strokovnjakov z dodatnim znanjem homeopatije (od 800 obstoječih farmacevtov receptarjev), kar je v povprečju eden na lekarno. Želimo si, da bi ga lahko posredovali našim zainteresiranim bolnikom.

Ali je treba homeopatska zdravila registrirati enako kot klasična zdravila? Je za homeopatska zdravila prav tako pristojna Javna agencija za zdravila?

Da, po evropski direktivi sodijo homeopatska zdravila med zdravila, torej zanje veljajo enaka pravila pri Javni agenciji za zdravila.

V naši sekciji podpiramo pravno ureditev in registracijo homeopatskih zdravil tudi v Sloveniji, kar opredeljuje tudi veljavni Zakon o zdravilih, usklajen z direktivo EU.

Marsikatero akutno težavo, za katero klasična medicina nima primernega zdravila, temveč samo lajša težave, lahko homeopatsko uspešno pozdravimo v nekaj dneh.
S svojim homeopatskim znanjem lahko lekarnar zelo učinkovito reši akutne težave bolnikov.
Prav ob osupljivih uspehih homeopatskega zdravljenja pri dojenčkih in živalih se bo marsikdo prepričal, da homeopatija ni le plod domišljije.

Koliko homeopatskih zdravil je že dostopnih v slovenskih lekarnah? Ali so dostopna v vseh lekarnah ali samo v tistih, kjer je zaposlen farmacevt, ki se spozna tudi na homeopatijo?

Žal ti mlini meljejo zelo počasi in v Sloveniji ni registrirano še nobeno homeopatsko zdravilo. Zato jih nobena lekarna ne more naročiti, tako da jih v naših lekarnah še ni mogoče dobiti. Oddane pa so vloge za registracijo, ki bo verjetno potekala po medsebojno priznanem postopku znotraj EU.

V skladu z veljavno zakonodajo je edina dovoljena strokovna oseba za izdajo zdravil (alopatskih in homeopatskih) magister farmacije v lekarni, ki ima dodatno ustrezno strokovno znanje.

Homeopatija kot naravna farmacija zdravi bolnika kot celoto in ne le bolezni. Spodbudi bolnikov odgovor na bolezen. Homeopatske učinkovine delujejo na vitalno energijo na ravni informacij. S temi informacijami se telo bojuje proti bolezni, stresu ter se vrne v notranje ravnovesje. Naše notranje ravnovesje je odvisno od tega, kako se prehranjujemo, koliko spimo, kako dihamo in koliko meditiramo. Homeopatijo bi lahko uporabili vsakič, ko pacientov obrambni mehanizem oslabi.

Če se odločimo obiskati homeopata, kaj nam svetujete? Na kaj moramo biti pozorni, kdaj je takšno zdravljenje sploh mogoče in kako poteka?

Za samozdravljenje akutnih stanj lahko homeopatska zdravila ob ustreznem nasvetu lekarnarja dobite v lekarnah v tujini, kjer so registrirana. Samozdravljenje načeloma traja tri do pet dni in je pravica vsakega. Odgovornost za to sprejme vsak pacient sam.
Zdravljenje kronične bolezni mora vedno potekati pod nadzorom zdravnika homeopata. Sami zase v procesu zdravljenja nemalokrat nismo objektivni.

Pri kroničnih težavah homeopat opravi natančen prvi homeopatski pregled, ki traja približno eno uro, vzame anamnezo (zgodovino bolezni), določi konstitucijo (prirojeno bolnikovo stanje), miazem (odgovor na bolezen) in psihične lastnosti (razmišljanje), za zdravljenje uporabi konstitucijske, bazične in simptomatske učinkovine, ki so izbrane individualno za vsakega bolnika. Zdravljenje traja najmanj šest tednov.

V sekciji smo kritični do tistih zdravnikov homeopatov, ki ne glede na okoliščine zavračajo klasične metode zdravljenja, čeprav so te za pacienta nujne. Ne odobravamo zdravljenja s placebom, bolnik ima pravico vedeti, s čim ga zdravimo. Homeopatsko zdravilo mora biti ustrezno označeno, tudi z rokom uporabe in s serijsko številko, ki zagotavlja sledljivost.

Homeopatiji največkrat očitajo pomanjkanje empiričnih dokazov o učinkovitosti takega zdravljenja. Kljub temu se veliko bolnikov odloča zanj in tudi poroča o izboljšanju zdravstvenega stanja. Kako se vi spopadate s temi »očitki«?

Znanstvena dokazanost (ponovljivost, dvojno slepe klinične raziskave) je problem tudi na nekaterih področjih uradne medicine, ne le v homeopatiji. Poznan je zelo velik odstotek učinka placeba tudi v kirurgiji. V raziskavah v homeopatiji je zelo težko dobiti skupino, ki bi ji ustrezalo isto zdravilo. Raziskave vendarle obstajajo, o čemer je bilo več govora na svetovnem homeopatskem kongresu leta 2008 v Belgiji z naslovom Evidence Based Homeopathy (Homeopatija, ki temelji na dokazih).

Kdaj ste se vi odločili za podrobnejše spoznavanje homeopatije? Ste tudi sami že kdaj preizkusili katero od homeopatskih zdravil?

V življenju mora biti teorija vedno povezana tudi s prakso. Težko je pisati uporabne kuharske knjige, če sam ne kuhaš. S homeopatijo se seznanjam že deveto leto in rečem lahko, da je bila ljubezen na prvi pogled, čeprav sem bila tudi sama na začetku zelo previdna in malce skeptična. Prav zato sem se odločila za dodaten podiplomski študij v francoski homeopatski šoli. Homeopatija pa se je izkazala tudi v praksi. V priročni homeopatski lekarni za samozdravljenje akutnih stanj imamo približno 20 homeopatskih zdravil, ki jih uporablja vsa družina. Dobimo jih pri kolegih v lekarnah v tujini.
Poznavanje homeopatije človeku zelo razširi obzorje, na stvari se da pogledati tudi s povsem drugega zornega kota. Homeopatija išče vzrok za nastale težave. Predvsem pa obravnava bolnika kot posameznika z vsemi njegovimi posebnimi znaki, ki jih ima samo on. Homeopatija nauči sprejemati različnost, drugačnost in posebnosti, ker taki pač smo. Tega ne gre spreminjati za vsako ceno, lahko pa to uravnavamo.

Nadgradnja homeopatije je Bachova cvetna terapija, ki je v Evropi prav tako priznana. O tej holistični (celostni) metodi samozdravljenja pa kdaj drugič.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 35, september 2009.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo