Grlo me boli!

Polonca Fiala, mag. farm.

»Grlo me boli,« pogosto potožijo ljudje, ki pomoč poiščejo v lekarni. Čeprav sta grlo in žrelo ločeni enoti in imata vsaka svojo vlogo, iz teh besed ponavadi prepoznamo, da bolnika praska, skeli in peče v žrelu in da težko požira.

Medtem ko je žrelo vez med prebavno in dihalno potjo ter leži neposredno za ustno votlino, je grlo postavljeno nižje in služi predvsem oblikovanju glasu ter preprečevanju uhajanja hrane v dihalne poti. S tem poznavanjem lahko glede na mesto bolečine enostavno ugotovimo, ali nas boli grlo ali žrelo. Ločevanje med vnetjem enega oziroma drugega dela zgornjih dihalnih poti je namreč zelo pomembno. Predvsem zaradi odločitve o zdravljenju in izbire ustreznega pripravka ter ukrepov. Pekoče žrelo je najpogosteje začetek navadnega prehlada ali gripe, še posebej v primerih, ko se kmalu po nastanku bolečine pojavijo še drugi simptomi, kot so kihanje, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura in utrujenost. Lahko pa bolečina v žrelu, ki ji ne sledijo prej omenjeni simptomi, temveč bolečina v grlu (torej nižje od žrela) in hripavost, pomeni simptom kake druge bolezni.

Boleče žrelo je lahko posledica okužb z virusi pri prehladu in gripi ali okužbe z bakterijami pri gnojni angini. Kadar gre za virusno okužbo (prehlad in gripa), se lahko odločimo za samozdravljenje, kadar pa gre za bakterijsko okužbo, je potreben obisk pri zdravniku, ki predpiše tudi antibiotično terapijo.

V tem prispevku se bomo omejili na bolečine v žrelu.

Boleče žrelo je lahko posledica okužb z virusi pri prehladu in gripi ali okužbe z bakterijami pri gnojni angini. Kadar gre za virusno okužbo (prehlad in gripa), se lahko odločimo za samozdravljenje, kadar pa gre za bakterijsko okužbo, je potreben obisk pri zdravniku, ki predpiše tudi antibiotično terapijo.

Kako ločiti med virusno in bakterijsko okužbo?

Večino okužb v žrelu povzročajo virusi, ki se naselijo v sluznici. Ta nabrekne, pordi in se vname. Občutimo neprijetno skelenje in praskanje v žrelu, pojavita pa se tudi pekoč občutek in boleče požiranje. Pozneje začne nastajati gosta sluz, ki sili na kašelj, spremljajoč znak je lahko tudi izcedek iz nosu. Kadar pa je vzrok vnetega žrela bakterija (ponavadi streptokok), se lahko pri osebi pojavijo nenadne močne bolečine v žrelu, prisoten je zadah iz ust, žrelo je močno pordelo, vidne so gnojne pike, telesna temperatura je zvišana, povečani so mandlji in vratne bezgavke. Lahko se pojavi slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. To so simptomi, ki zahtevajo zdravniško obravnavo.

Kaj nam lahko ponudijo lekarne?

V lekarni je na voljo veliko zdravil in pripravkov, ki se dobijo brez recepta in so dobrodošli v boju z bolečinami v žrelu. Izbiramo lahko med pastilami, pršili, ustnimi vodami za grgranje ali čaji. Boleče žrelo je lahko posledica okužb z virusi pri prehladu in gripi ali okužbe z bakterijami pri gnojni angini.Ob vsej izbiri pa je pomembno vedeti, da se je priporočljivo posvetovati s farmacevtom v lekarni! Velikokrat namreč opažamo, da so posamezniku pomembnejši okus, barva in velikost pastil in te lastnosti v njegovih očeh pretehtajo sestavo pripravka. Zato opozarjamo in svetujemo, da je učinek boljši, če pripravek poleg protimikrobne učinkovine, ki lahko omeji širjenje vnetja, vsebuje tudi lokalno protibolečinsko učinkovino, ki olajša bolečino.

Prav tako je dobro vedeti, da je slina naravni sovražnik mikrobov v ustni votlini. Ob raztapljanju pastil v ustih se sprošča več sline, kar ugodno vpliva na stanje sluznice žrela, hkrati pa ublaži bolečine in draženje.

Antiseptiki razkužujejo ustno votlino in žrelo. Preprečujejo razvoj mikroorganizmov, delujejo lokalno na sluznici in ne prehajajo v kri. Pravočasna uporaba antiseptikov olajša neprijetne težave, hkrati pa prepreči bakterijsko okužbo.

Lokalni anestetiki (lidokain, benzokain) olajšajo bolečino. Še bolje je, če so lokalni anestetiki v pripravku prisotni s kombinacijo antiseptika. Številni pripravki v obliki pastil ali pršil so na voljo brez recepta. Pri pripravkih z lokalnim anestetikom moramo paziti, da lokalna anestezija ne bi ovirala žrelnega refleksa požiranja.

Protivnetne učinkovine (flurbiprofen, benzidamin) delujejo protivnetno in tako lajšajo simptome vnetja žrela.

Zdravilne rastline so učinkovite tudi pri vnetjih žrela in ustne sluznice. Veliko zdravilnih rastlin namreč vsebuje antiseptične in protivnetne učinkovine, predvsem eterična olja. Tako lahko pripravimo čaje ali izvlečke vgradimo v pastile. Velikokrat je pastilam dodan tudi mentol, ki deluje dodatno antiseptično.

Priporočljiv je žajbelj, saj vsebuje veliko čreslovin, ki delujejo protivnetno. Na voljo je v obliki pastil ali čajev, ki jih ne uporabljamo za pitje, pač pa za grgranje.

Na boleče grlo blagodejno vplivajo velike količine toplih napitkov. Čaju dodajmo tudi med, ki je neprecenljiv pomočnik pri kašlju, hripavosti in vnetju grla.

Dobrodošle so tudi sluzi, ki prekrijejo poškodovano sluznico ter jo tako zaščitijo pred zunanjimi dražljaji. Na voljo so slezove pastile ali korenine, iz katerih se pripravi čaj.

Homeopatija je individualna metoda zdravljenja, kar pomeni, da se bo vsak posameznik svojevrstno odzval na določen bolezenski znak. Zato zdravljenje in izbira zdravila za enako bolezen pri različnih posameznikih v homeopatiji nista enaka! Vedeti moramo, da je homeopatija holistična metoda zdravljenja, torej obravnava človeka v celoti, zato šele na podlagi pogovora, ki razkrije značilne simptome, lahko izberemo ustrezno homeopatsko zdravilo.

Kaj izbrati?

Ob kopici pripravkov, ki so na voljo v lekarnah, je človek velikokrat postavljen pred težko izbiro in pogosto se zgodi, da odločitev posameznika dozori na podlagi videne ali slišane reklame. A ta je bolj ali manj površen prikaz izdelka, zato naj reklame ne prevzemajo vaših odločitev, ko gre za zdravje. Poskusite raje pretehtati izdelke na precizni lekarniški tehtnici! Za njo namreč vedno stoji strokovnjak za zdravila, ki komaj na podlagi vaših opisanih težav lahko izbere ustrezno zdravilo ali pripravek ter mu šele z nasvetom in opozorilom vdihne moč in učinkovitost, kakršno si želite!

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 58, december 2011.