Ljudje se premalo zavedamo, kako pomemben je naš imunski sistem. Verjetno je težava v tem, da sploh ne vemo, kaj je in kakšno nalogo opravlja. V nadaljevanju boste izvedeli nekaj koristnih informacij in napotkov, da boste lažje poskrbeli zanj. To je naš drugi jaz; njegovega delovanja sicer ne čutimo, občutimo le posledice, kadar ne deluje pravilno. Zato lahko lasten imunski sistem spoznavamo posredno: z opazovanjem samih sebe, svojega telesa, zdravja in bolezni ter svojih zmogljivosti. Ko enkrat spoznamo delovanje svojega imunskega sistema, lahko nanj tudi vplivamo.
Ohranjanje zdravja omogoča zapleteno in usklajeno sodelovanje številnih celic in tkiv, ki tvorijo naš imunski sistem. V zgodovinskem razvoju organizmov je nastal z namenom, da nas ščiti pred vdorom tujkov in uniči tiste, ki se jim v notranjost vendarle uspe prebiti. To sposobnost organizma imenujemo odpornost.
Kaj je imunski sistem
Imunski sistem oblikuje več kot 100 milijonov imunskih celic in zapleten sestav organov, celic in molekul. Njegova naloga je, da brani telo pred vdorom mikrobov in da uniči tujke, ki se jim posreči prebiti vanj.
Delovanje imunskega sistema je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti. Najpomembnejše celice imunskega sistema so bele krvne celice; teh je več vrst in imajo različne vloge. Med njimi so velike bele krvne celice, ki jih imenujemo makrofagi. Požirajo mikrobe, tujke in druge snovi; tako dejavnost strokovno imenujemo fagocitoza.
Virusne okužbe dihal
Virusne okužbe dihal so vsakoletni pojav, opazen zlasti v razvitih državah, saj je v mestih velika koncentracija ljudi, ki med seboj živahno komunicirajo. Virusne okužbe dihal, ki se širijo po zraku, se zato bliskovito razširjajo in jih je zelo težko zamejevati. Ljudje po navadi zbolijo za katero od virusnih okužb dihal tri- do petkrat na leto. Povzročitelji teh okužb so zelo raznoliki, npr. virusi influence, parainfluence, rinovirusi in adenovirusi. Ne glede na vrsto povzročitelja pa okužbe po bolezenskih znakih večinoma delimo na prehlad, gripo (influenco) in bronhitis z vročino.
Odpornost imunskega sistema
Od imunskega sistema je precej odvisno, ali bomo ob določeni okužbi zboleli in kako hudo. Zlasti v prehodu med letnimi časi je imunski sistem še posebej obremenjen. V mrazu in ob krajšem dnevu se telo odziva na spremenjene klimatske razmere in začne izločati drugačne hormone, med njimi stresne. Ti nas po eni strani učinkovito pripravljajo na spremenjene razmere, po drugi strani pa imajo tudi manj prijetne učinke – npr. slabijo delovanje imunskega sistema. Zato smo manj odporni. Zaradi mraza se tudi več zadržujemo v zaprtih prostorih, tam pa se med ljudmi lažje širijo bakterije in virusi. Zato se poveča zlasti obolevanje na dihalih, najpogostejša v tem času pa sta gripa in prehlad.
Vsak dan smo v stiku z nešteto bolezenskimi povzročitelji: bakterijami, virusi, glivami. Če imunski sistem deluje s polno močjo, nas ubrani pred večino teh povzročiteljev. Utrujenost, slaba prehrana, telesni in duševni stres, zdravljenje z nekaterimi zdravili ter določena fiziološka stanja in starost pa imunski sistem oslabijo. Bolezenski povzročitelji se namnožijo in bolezen se nas kmalu loti. Z oslabljenim imunskim sistemom večkrat zbolimo tudi za gripo in prehladom, z okrepljenim pa se jima lahko izognemo. V lekarnah imamo na razpolago zdravila naravnega izvora. Najpogosteje uporabljena so zdravila, ki vsebujejo učinkovino ameriški slamnik. Njihova učinkovitost je dokazana s številnimi raziskavami.
Če smo poskrbeli, da je naš imunski sistem primerno okrepljen, se bo naše telo lažje spopadlo z virusi in bakterijami in bolezen bomo prestali hitreje ter brez večjih zapletov. Pomembno je, da imunski sistem neprestano krepimo, ne glede na to, ali je bolezen že nastopila ali ne.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 15, oktober 2007.
