Domov » Vsi članki » Članek » Glivične okužbe kože, nohtov in lasišča

Glivične okužbe kože, nohtov in lasišča


Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med.

Vsi imamo po telesu glivice, ki jih najpogosteje najdemo na sluznici ust, prebavil, pa tudi na koži rok in nog. Glivic je več kot sto vrst in večina jih je človeku neškodljivih. Toda obstaja tudi približno petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, nohtov, nožnice ali ustne votline, zelo redko pa resnejše oblike bolezni.

Glivična okužba stopalGlivične okužbe kože sodijo med najpogostejše kožne bolezni. Njihov pomen za zdravje je velik, saj se nezdravljene lahko širijo po telesu, v globlje predele kože ter na druge ljudi. Pogosto jih povzroča pretirano razraščanje gliv, ki so prehodno ali pa stalno prisotne na koži. Njihovo rast spodbuja sprememba lokalnega stanja kože.

Večino glivičnih okužb kože pri človeku povzročijo glive iz skupine dermatofitov. Ti se hranijo s keratinom rožene plasti kože, dlak in las. Dermatofiti se delijo na zoofilne, ki jih najpogosteje prenašajo mačke, občasno pa tudi psi, hrčki, morski prašički in govedo. Pogosteje zbolijo otroci, poklicno pa tudi kmetje in veterinarji, ki so v stiku z okuženimi živalmi. Med okužbami z zoofilnimi dermatofiti je najbolj znana mikrosporija oziroma tako imenovana mačja bolezen, ki je tudi v Sloveniji precej razširjena. Najpogosteje jo povzroča gliva Microsporum canis, ki jo prenašajo mačke, bolezen pa se širi tudi v vrtcih, šolah ter med družinskimi člani. Druga vrsta so antropofilni dermatofiti, ki so prilagojeni na človeka. Med ljudmi se prenašajo z neposrednim stikom ali posredno z okuženimi kožnimi luskami in sporami. Pomemben kraj za okužbe so športni objekti, na primer telovadnice, pa tudi kopališča in zdravilišča.

Dejavniki tveganja za glivične okužbe so:

  • sladkorna bolezen,
  • bolezni, ki povzročajo imunsko oslabelost, kot sta na primer rak ali okužba z virusom HIV,
  • pogoste poškodbe nohtov ali podnohtja (otiščanci zaradi pretesnega obuvala ali zaradi ortopedskih nepravilnosti stopal),
  • močno potenje,
  • poklicna tveganja (delo v toplih in vlažnih prostorih),
  • nošenje zaprtih obuval iz umetnih materialov,
  • sintetična oblačila,
  • nezadovoljivo brisanje nog po kopanju, prhanju, plavanju,
  • javna mesta, kjer pridemo v stik s površinami, ki so jih predhodno okužili drugi ljudje, in
  • dolgotrajno jemanje antibiotikov.

Glivične okužbe kože z dermatofiti imenujemo tudi tinea. Delimo jih glede na lokacijo na telesu, kjer povzročajo okužbo. Prizadenejo lahko kožo kjerkoli na telesu.

Najpogostejša je okužba nog

Najpogostejša je okužba nog, t. i. tinea pedis. Do okužbe pride običajno v kopališčih, športnih objektih, kjer puščajo spore ljudje, ki imajo glivično okužbo stopal, zato jo imenujemo tudi atletsko stopalo. Najpogosteje se prve spremembe pokažejo na koži med nožnimi prsti kot drobno luščenje, nato nastanejo drobni mehurčki in razpoke. Iz medprstnih prostorov se okužba lahko razširi na iztezno ali hrbtno stran prstov nog ali stopala. Na koži lahko opazimo rdečino, spremembe pa srbijo in bolijo. Nezdravljena okužba se lahko razširi tudi na nohte. Predvsem v poletnih mesecih se okužbe stopal navadno poslabšajo, glivični okužbi pa se lahko pridruži še bakterijska okužba.

Glivična okužba nohtovGlivična okužba nohtov

Glivično okužbo nohtov rok ali nog imenujemo tudi onihomikoza. Začne se na enem nohtu, nato pa se lahko širi še na preostale. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba nohta pod nohtno ploščico ali pa se naselijo najprej ob robu, na stranskih delih nohta, in se nato širijo na noht. Okužen noht se največkrat na prostem koncu dvigne, obarva rumenkasto belo in postane zadebeljen ter lomljiv. Lahko se obarva tudi zeleno, rjavo ali črno, kar je odvisno od povzročitelja bolezni. Onihomikoza se ne pozdravi spontano in je stalen vir okužbe. Sama načeloma ne povzroča bolečin. Ko se noht deformira, pa povzroča bolečine pri hoji ter je vstopno mesto za bakterijske okužbe. Za onihomikozo pogosteje obolevajo starejši ljudje, poleg starosti okužbo pospešujejo še bolezni žilja, pretirano potenje, bolezni imunske pomanjkljivosti, sladkorna bolezen in druge dermatološke bolezni, ki prizadenejo tudi nohte.

Okužbe lasišča

Dermatofiti povzročajo tudi okužbe rok, obraza, telesa in poraščenih delov telesa, kot sta lasišče in brada. Na koži opazimo okrogla, pordela žarišča, ki so ostro omejena in imajo poudarjen rob. Za okužbo lasišča so občutljivi predvsem manjši otroci, ki še nimajo dobro dejavnih lojnic. Najprej vidimo blaga, okrogla žarišča, ki so lahko blago pordela in se drobno luščijo. Z napredovanjem se lasje nekaj milimetrov nad površino kože odlomijo. Povrhnja okužba se redko razširi v globoko. Okužbo lasišča pri nas najpogosteje povzročajo zoofilni dermatofiti, med boleznimi pa je najpogostejša mikrosporija.

Glivične okužbe kože lahko povzročajo tudi kvasovke, med katerimi je najbolj pogosta Candida albicans, in plesni. Kvasovke rodu Candida povzročajo kandidozo. Poleg povrhnjih okužb kože in sluznic lahko povzročajo tudi sistemske okužbe. Vlažna in topla koža je idealna za razrast kvasovk, še posebej, kadar je okvarjena zaradi drgnjenja, zato so te okužšbe najpogostejše v kožnih gubah, med prsti, pa tudi ob nohtih. Kandidoza je tudi okužba sluznic, med bolj znanimi je soor pri dojenčkih in vnetje nožnice oziroma vaginalna kandidoza.

Glivične okužbe lasiščaGlivične bolezni kože so kronične okužbe, ki se v večini primerov ne pozdravijo same, zato je potreben pregled pri zdravniku in ustrezno zdravljenje. Nezdravljena okužba je stalen vir novih okužb za obolelega ter za okolico. Za dokaz povzročiteljev uporabljamo mikroskopski pregled, pri katerem se postrga del prizadete kože ali nohta in vzorec pogleda pod mikroskopom, nato pa še goji na posebnih gojiščih. Glede na povzročitelja se odločimo za ustrezno zdravljenje, ki je lahko lokalno ali sistemsko. Protiglivična sredstva oziroma antimikotiki za lokalno uporabo so v obliki krem, raztopin, praškov, razpršil, laka za nohte ... Pri razširjenih oblikah ali okužbi, ki prizadene lasišče, je potrebno zdravljenje z zdravili v obliki tablet. Prav tako so pri okužbi nohtov lokalni antimikotiki večinoma neučinkoviti in se odločimo za sistemsko zdravljenje, ki je dolgotrajno; pri okužbi nohtov na rokah traja 6 tednov, na nogah pa kar 12 tednov.

Kako preprečujemo glivične okužbe kože in nohtov:

  • V skupnih umivalnicah, zdraviliščih ali športnih objektih uporabljamo svoja obuvala.
  • Po umivanju kožo dobro osušimo.
  • Nosimo čevlje iz zračnih, naravnih materialov.
  • Menjamo več parov čevljev in po nošenju čevlje prezračimo.
  • Nosimo bombažne nogavice in zračna oblačila, saj omogočijo izhlapevanje vlage.
  • Skrbimo, da so živali, s katerimi prihajamo v stik, zdrave.
  • Že ugotovljeno okužbo zdravimo po navodilih zdravnika.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 40, februar 2010.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo