Domov » Vsi članki » Članek » Driska in bruhanje pri otrocih

Driska in bruhanje pri otrocih


Helena Mole, dr. med., spec. pediatrije

Najpogostejši povzročitelji bruhanja in driske, posebno pri majhnih otrocih, so virusi. Običajni način prenosa je vnos virusa v usta z rokami. Na hiter prenos obolenja v skupinici majhnih otrok tako vpliva sposobnost virusov, da preživijo na površinah, in starosti primerno obnašanje otrok – raziskovanje lastnih rok in predmetov z usti. Pri večjih otrocih in šolarjih je prenos mogoče omejiti z natančnim umivanjem rok pred jedjo.

Simptomi: vročina,  in driska

V klasični obliki obolenje poteka s povišano temperaturo, bruhanjem in drisko. Glede na vrsto povzročitelja in način reagiranja posameznika lahko obolenje poteka s katerokoli kombinacijo teh znakov. Večja intenzivnost teh znakov in daljše trajanje bolezni ter nižja starost otroka so dejavniki, ki prispevajo k morebitnim zapletom. Vsak od omenjenih znakov namreč lahko pomembno prispeva k izgubi tekočin in elektrolitov iz telesa.

Do drugega rojstnega dne se povprečen malček preplazi skoraj 150 kilometrov.

Pozor – pri vročini otrok potrebuje več tekočine

Obolenje običajno izzveni v nekaj dneh, veliko tovrstnih viroz pa je celo enodnevnih. Po drugi strani je rotavirusna okužba znana ravno po svojem daljšem poteku (povprečno sedem dni).Povišana telesna temperatura posebno pri majhnem otroku zviša potrebo po vnosu tekočin – vsaka stopinja za približno deset odstotkov. Zato je posebno ob bruhanju in driski pomembno zniževanje temperature. Ker je vnos zdravil preko ust v primeru bruhanja nezanesljiv, je dobro imeti pripravljene svečke paracetamola. Ko se bruhanje umirja in je v ospredju obolenja driska, lahko temperaturo znižujemo s sredstvi v obliki sirupa. Dajanje svečk v primeru driske ni učinkovito.

Ob bruhanju tekočino ponujajmo po požirkih

Bruhanje je običajno v poteku viroze prvi znak. Pomembno je vedeti, da je v fazi aktivnega bruhanja vsakršen poskus hitrega vnosa tekočin ali celo hrane neuspešen. Zato otroku tekočine ponujamo po požirkih, vendar zelo pogosto. Tekočine naj vsebujejo sladkor in/ali sol, saj pitje nesladkanih tekočin oziroma same vode kljub zadostnemu vnosu pripelje do energetskega in/ali elektrolitskega pomanjkanja. Dokler otrok ne zadrži v sebi ponujenih tekočin, ga ne silimo s hrano.

Namig:

Vnos tekočin povežite z igro ali zgodbico, da se bo otrok manj upiral.

Driska lahko v poteku viroze traja najdlje, ko temperatura že upade, otrok ne bruha več, pričenja z normalnim pitjem tekočin in ima vse boljši apetit. Znano je, da stroga dietna prehrana ne vpliva bistveno na trajanje driske, vendar priporočamo, da otroku ne dajemo hrane, ki mehča blato ali pospešuje peristaltiko. Izogibamo se tudi mastne, težko prebavljive hrane.

Driska bo otroka pestila krajši čas, če mu bomo dajali probiotične praške ali kapljice, manj učinka oziroma celo nasprotni učinek pa bi lahko dosegli z dajanjem probiotičnih jogurtov.

Če driska še traja, omejimo mlečne izdelke

Vedeti moramo tudi, da lahko virusna okužba prehodno vpliva na sposobnost otrokovih prebavil za prebavo mlečnega sladkorja (prehodna laktozna intoleranca). Če ima otrok tudi dlje časa po preboleli okužbi še vedno težave z napihnjenostjo in drisko, pogosto pomaga, če mu za krajše obdobje omejimo uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Ko si sluznica opomore, je otrok spet normalno sposoben prebavljati mlečni sladkor.

Kdaj je nujen obisk pri zdravniku?

Obolenje z bruhanjem, drisko in povišano temperaturo lahko različno hitro pripelje do prevelike izgube tekočin in/ ali elektrolitov.

Otroci začnejo sanjati že pred rojstvom.

Zelo pomemben dejavnik za to, kako hitro pride do dehidracije, je otrokova starost. Osnovna vodila staršem za obisk pri zdravniku so lahko:

  • otrokovo splošno stanje: apatičen otrok, ki ne kaže zanimanja za okolico, le stežka ga zbudimo …;
  • zmanjšana pogostnost in količina urina (npr. če je plenička suha že šest ali osem ur);
  • preverimo lahko tudi otrokovo težo: pomembna je hitrost izgubljanja teže.

Zdravnik bo ocenil, če otrok zaradi dehidracije potrebuje nadomeščanje tekočin v obliki infuzije v žilo.

Večina takih viroz je enodnevnih

Obolenje običajno izzveni v nekaj dneh, veliko tovrstnih viroz pa je celo enodnevnih. Po drugi strani je rotavirusna okužba znana ravno po svojem daljšem poteku (povprečno sedem dni).

Kdaj nazaj v vrtec?

Od znakov je običajno prav driska tista, ki vztraja najdlje. Pogosto se zgodi, da otrok še kak dan ali dva nekajkrat dnevno odvaja mehkejše blato. Če ne gre več za tekoče blato in se otrok dobro počuti ter ima normalen apetit, to ni ovira za vrnitev v vrtec.

 Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 66, oktober 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo