DOMOV BOLEZNI DERMATOLOGIJA DEPIGMENTACIJA BREZ LASERJA

Depigmentacija brez laserja

Manjša hormonska aktivnost povzroča tudi zmanjšano gostoto kože, le-ta pa upočasni celično presnovo. Zato se koža stanjša, to pa opaznost pigmentnih nepravilnosti le še poveča.Nastanek pigmentnih madežev na soncu izpostavljenih delih telesa je praktično neizogiben znak staranja. Ne glede na to, v kakšni meri se trudimo zaustaviti njihov nastanek, jih je nemogoče povsem preprečiti, saj je njihov pojav pogojen z dlje časa trajajočimi življenjskimi navadami. Na srečo pa obstajajo sredstva za depigmentacijo, ki jih lahko uporabljamo za korekcijo motečih pigmentnih lis.

Kožna povrhnjica je v neposrednem stiku z zunanjostjo. Ene izmed celic v tem sloju so melanociti. To so celice, ki proizvajajo kožni pigment melanin, ki daje koži njeno barvo. Melanociti so v globljih plasteh kožne povrhnjice in so po različnih predelih telesa tudi različno razporejeni. Veliko jih je npr. na obrazu, manj pa na trupu.

Melanin – zaščita pred soncem

Melanin je pravzaprav skupek različnih pigmentov. Za naše telo je pomembna predvsem njegova zaščitna funkcija, varuje nas namreč pred škodljivimi učinki svetlobe. Povečana tvorba melanina, npr. med sončenjem, je pravzaprav način, kako se naša koža poskuša zaščititi pred škodljivim ultravijoličnim (uv) sevanjem. Melanin deluje podobno kot nekateri uv-filtri, torej absorbira vse valovne dolžine svetlobe. Zato je temneje obarvana koža manj nagnjena k sončnim opeklinam ob (pretiranem) izpostavljanju sončnemu sevanju.

Staranje, ki je povzročeno zaradi prevelike izpostavljenosti sončni svetlobi oziroma ultravijoličnemu sevanju, imenujemo fotostaranje.

Melanin nastaja v procesu encimske oksidacije iz aminokisline tirozin. Njegova sinteza poteka v štirih stopnjah, v njej pa ključno vlogo igra encim tirozinaza. Ta razgrajuje tirozin, eden od produktov pri razpadu molekule pa je prav melanin.

Z vplivanjem na proces tvorbe melanina − proces se s strokovnim izrazom imenuje melanogeneza − lahko zavremo (ali pa tudi pospešimo) proces pigmentacije. Prijemališča učinkovin, ki jih uporabljamo za svetlenje kožnih sprememb v pigmentaciji, so različna, najpogosteje pa učinek dosežemo s tem, da preprečimo delovanje encima tirozinaze. Veliko število znanih spojin tako sinteznega kot tudi naravnega izvora izkorišča ravno ta učinek.

Fotostaranje in kronološko staranje

Staranje je naravni pojav. Dejavnike, ki vplivajo nanj, v grobem delimo na:

  • notranje dejavnike staranja: povzročajo kronološko staranje, tj. staranje, ki je dedno, neizbežno in ima za svojo najvidnejšo posledico ohlapno kožo, na kateri se pojavljajo bolj ali manj izrazite gube;
  • zunanje dejavnike staranja: UV-sevanje, infrardeče sevanje, ekstremne temperature, stres, kajenje, nepravilna prehrana, uživanje alkohola, dolgotrajne bolezni, in nekatere okužbe pospešujejo nastanek vidnih sprememb na koži zaradi njenega pospešenega staranja.

Staranje, ki je povzročeno zaradi prevelike izpostavljenosti sončni svetlobi, konkretno ultravijoličnemu sevanju, imenujemo fotostaranje.

Ko se staramo, se hormonska aktivnost zmanjša, s tem pa se upočasnijo vsi biološki procesi v celicah. Poruši se tudi ravnotežje v melanocitih, kar ima za posledico čezmerno tvorbo in kopičenje melanina. Tudi izpostavljenost UV-žarkom v kateremkoli življenjskem obdobju prispeva k temu. Nastanejo lokalizirane pigmentne nepravilnosti, ki postajajo vedno temnejše in bolj izražene. Pojav je pogostejši na bolj izpostavljenih delih telesa – obrazu, vratu, dlaneh, dekolteju.

Manjša hormonska aktivnost povzroča tudi zmanjšano gostoto kože, le-ta pa upočasni celično presnovo. Zato se koža stanjša, to pa opaznost pigmentnih nepravilnosti le še poveča.

Kozmetični pripravki se proti povečani pigmentaciji kože borijo z naslednjimi aktivnimi učinkovinami:

  • retinol: ena od oblik vitamina A, v maščobi topnega vitamina, ki je v naravi prisoten v obliki karotenov (tj. v rumenem in oranžnem sadju in zelenjavi). Retinoidi (retinol je eden od njih) so derivati vitamina A in zanje je znano, da delujejo antioksidativno, torej zavirajo proces oksidativnega stresa v koži, do katerega pride med staranjem in katerega del so poleg nastanka kožnih gub ter izgube kožne gostote tudi pigmentni madeži. 
  • vitamin C: deluje keratolitično (mehča kožo, ker oslabi povezavo med keratinociti, tj. celicami v kožni povrhnjici). Zmanjša intenziteto pigmentnih madežev in vpliva na sintezo melanina preko inhibicije encima tirozinaze. Hkrati zavira nastanek sprememb na koži, ker deluje antioksidativno. Zato zmanjšuje tudi oksidacijo melanina, kar spet deluje zaviralno na tvorbo pigmentnih madežev. Vitamin C je del kolagenske mreže, ki daje koži tonus – videz čvrstosti in napetosti.
  • procistein: prepreči aktivacijo encima tirozinaze že v začetku pretvorbe tirozina v melanin. Upočasni torej proces nastanka melanina. Tako zmanjša opaznost obstoječih pigmentacij, ki so posledica staranja, in preprečuje nastanek novih. 
  • filtri UVA in UVB: sestavine kozmetičnih izdelkov, ki jih s skupnim izrazom imenujemo varovalni pripravki pred UV-sevanjem. Filtri delujejo tako, da bodisi absorbirajo bodisi odbijajo svetlobo UV-spektra. Na tak način kožo ščitijo pred poškodbami sevanja, ščitijo pa tudi pred (pre)zgodnjim nastankom kožnih pigmentacij in starostnimi spremembami.

Navadno kozmetični pripravki za depigmenatcijo kože vsebujejo še naravne ekstrakte:

  • Fotostaranjeindijska kosmulja (Phyllanthus emblica) – ajurvedska medicina tradicionalno že stoletja priznava antimikrobno in antivirusno delovanje ekstrakta te rastline, ki vsebuje veliko antioksidantov, vitamina C in kalcija, ki kožo obnavljajo in pomlajujejo. 
  • ekstrakt riža (Aspergillus oryzae ferment) zavira v melanogenezi sodelujoči encim tirozinazo. 
  • kivi (Actinidia chinensis) – ekstrakt kivija doseže depigmentacijski učinek zlasti zaradi visoke vsebnosti vitamina C. 
  • izvleček limonine lupine (Citrus lemon) – prav tako kot pri ekstraktu kivija je vitamin C nosilec učinka depigmentacije; citronska in jabolčna kislina, ki ju ekstrakt vsebuje, pa nežno luščita kožo in na tak način pospešujeta njeno lastno obnavljanje. 
  • bela murva (Morus alba) – izvleček bele murve vsebuje antioksidativno delujoče fenilflavonoide, med njimi zlasti rutin, ki zaviralno delujejo na procese staranja. 
  • golostebelni sladki koren (Glycyrrhiza glabra) – ekstrakt rastline deluje kot močno depigmentacijsko sredstvo s protivnetnim in antioksidativnim delovanjem, hkrati pa vsebuje glicirizinsko kislino, ki deluje antimikrobno in antivirusno.
  • veliki janež (Ferula foedita) − dokazano je, da ima ekstrakt janeža antioksidativno delovanje, kar zavira melanogenezo. 
  • čajevec (Camellia sinensis) − zlasti fenolne spojine, ki jih ekstrakt vsebuje, so nosilci antioksidativnega delovanja, medtem ko ekstrakt čajevca v kozmetičnih pripravkih izkazuje tudi antiseptično, antibakterijsko in protiglivično delovanje. 
  • ekstrakt rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum), imenovan tudi norveški kelp, se v kozmetičnih izdelkih uporablja prav tako zaradi svoje sposobnosti delovanja proti učinkom prostih radikalov.
  • ekstrakt rdečih alg (Palmaria palmata) naj bi deloval zaviralno na aktivacijo melanocitov, hkrati pa naj bi z zaviranjem encima tirozinaze dosegal učinek depigmentacije. 
  • vednozeleni gornik (Uvae ursi) − listi te rastline vsebujejo arbutin. Gre za nadomestek hidrokinona (močnega belila, ki se v kozmetičnih izdelkih za uporabo na koži ne sme več uporabljati), katerega način delovanja še ni povsem razjasnjen, naj pa bi deloval zaviralno na nastanek temnih madežev na koži. Vsebnost arbutina za njegovo učinkovitost v izdelku naj bi bila med 2 in 3 odstotki. 
  • aloe vera vsebuje aloezin, katerega mehanizem zaviranja melanogeneze še ni pojasnjen, deloval pa naj bi podobno kot arbutin.