Domov » Vsi članki » Članek » Čas je za solato

Čas je za solato


Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.
Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Čudež je, da v Sloveniji niso več najbolj popularne besede recesija, stroški, varčevanje! Končno se je začelo z drugačnimi, bolj optimističnimi besedami in besednimi zvezami: poln vrt, mehka solata, mlada špinača, redkvice, mlada čebula … Skratka, z besedami, izgovorjenimi z žarom v očeh in veseljem, ko nekaj vendarle obrodi sadove …

Normalno je, da so okusi z domačih gredic bolj polni od tistih s trgovinskih polic, in zato je super, če lahko plodove, sadove, liste in trave uživamo vsak dan praktično neomejeno. Za kosila in večerje. Edina omejitev sta seveda čas in domišljija.

O solatah in solatnih prelivih sem v tej reviji pisal že velikokrat, jih bom pa skušal nekaj strniti še enkrat. Predvsem in tudi zato, ker sem mnenja, da res ne rabite dlje od vrta in kuhinjske omare oziroma hladilnika, da si pripravite solato, za katero bi v restavraciji v prestolnici odšteli celo šest ali več evrov …

Recimo, eno izmed mojih odkritij zadnjih sezon je mlada špinača, ki jo natrgate v solato, zmešate s konzervo tune, dvema velikima žlicama kaper in začinite z balzamičnim kisom ter z malo deviškega olivnega olja in soli. Na koncu z nožem na lističe narežete (lahko pa tudi naribate) parmezan in servirate s popečenimi kruhki.

Pred kratkim mi je bratranec Bojan v dar prinesel nekaj kreše, ki sem jo takoj uporabil v isti skledi z navadno domačo zeleno solato, natrgano na lističe, rahlo posoljeno in z zelo malo bučnega in olivnega olja ter kisom. Uporabil sem kar nekaj šopov kreše, ki je nisem pretirano trgal, pustil sem cele vejice, zmešal in serviral.

Antični Grki so menili, da je rukola močan afrodiziak.Ko je enkrat pred časom neki Kraševec dejal: »Poglej, v Ljubljani pa celó travo jejo,« je seveda mislil na rukolo. Za rukolo menda ne rabimo kakih posebnih receptov, kajne? Pri njej pazimo le, da jo pretežno uživamo presno, njeno pikantnost omilimo že samo z olivnim oljem. Drugače jo nasekljamo na krajše lističe in z žličko masla vmešamo v pravkar kuhane vroče testenine. Nekoliko posolimo in serviramo hladno kot testeninsko solato.

Če se vam da malo več delati okoli raznoraznih solat, potem naredite po Binetovo. Kupite feta sir, ga narežite na kocke in dajte v kozarec, ki ga lahko nepredušno zaprete. Preko kock feta sira nalijte deviško olivno olje in vanj na drobno vmešajte različne začimbe. Ker smo trenutno v fazi razcveta, dajte domišljiji prosto pot. Na primer svež origano, bazilika, timijan, lahko feferoni za pikantnost, lahko drobnjak – tu je res neomejeno možnosti. Lahko poizkusite tudi s sušenimi zelišči in nato za pridih Mediterana dodajte malo rožmarina, za pridih Panonije rdečo papriko in tako naprej. Lahko v terilnici tudi strete in zdrobite gorčična semena ter jih dodate v olje k siru.

Po treh tednih bodo kocke sira in mešanica začimb v olivnem olju odličen dodatek predvsem zelenim solatam, kjer dodajte še malo kisa in dobro premešajte, tako da tudi sir nekoliko razpade po solati.

Pri solatah svetujem, da vedno uporabljate domači kis, če ga kje lahko dobite. Domači kis se namreč tako kot vse ostale domače dobrote sicer razlikuje od soda do soda in ravno v tem vidim čar vedno zanimivega pokušanja. Baje, da se okus domačega kisa večkrat tudi spreminja z luno.

Ker sem že prej omenil gorčična semena, sem se spomnil navade moje tete Mete. Od nje sem pobral to, da v zeleno solato, potem ko jo okisa in naolji z bučnim oljem, čisto na koncu doda žličko gorčice, dobro premeša in servira.

Pred poletjem vam želim čim bolj bujne vrtove, delite svoje pridelke in slastne zelenjavne obroke s čim več vam najdražjimi preko poletja in na počitnicah.

In ko sem z mislimi še vedno pri zeleni solati, bi se spomnil samo še na najbolj frajersko in zdravo solato na svetu v štirih besedah: kis, olje, sol in česen. 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 64, poletje 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo