Domov » Vsi članki » Članek » Ali veste, kaj kupujete?

Ali veste, kaj kupujete?


Darja Lisjak, univ. dipl. soc.

Darja Lisjak, univ. dipl. soc.
Za industrijo je uporaba zdravstvenih trditev na živilih zelo zanimiva, saj sodoben potrošnik zdravju prijazna živila razumeva kot dodano vrednost in je zanje pripravljen plačati več. Po drugi strani potrošniki do takšnih trditev na živilih postajajo vse bolj nezaupljivi in jih zaradi pogoste rabe včasih dojemajo že kot marketinški trik.

Nedavno je zato v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Inštituta za nutricionistiko v sodelovanju z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pod pokroviteljstvom Evropske komisije in njenega Predstavništva v Sloveniji. Poudarek je bil na pred kratkim sprejetem seznamu zdravstvenih trditev, ki se bodo smele uporabljati na živilih in prehranskih dopolnilih v prihodnosti.

Po besedah Basila Mathioudakisa, vodje enote za prehrano na generalnem direktoratu Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov, se je na seznam trditev, ki se bodo lahko uporabljale v prihodnosti, uvrstilo 222 različnih trditev. Seznam je decembra lani sprejel Stalni odbor za prehranjevalno verigo pri Evropski komisiji, nanaša pa se na vitamine, minerale, prehranske vlaknine in druge snovi. Seznam bo dokončno stopil v veljavo, če ga v prihajajočih treh mesecih potrdita tudi Svet Evropske unije in Evropski parlament. Proizvajalci bodo morali uskladiti označbe živil v šestih mesecih od objave seznama v uradnem listu. Izjema bodo probiotiki in rastlinske sestavine, ki so še vedno v znanstvenem ocenjevanju. Evropska agencija za zdravo hrano (EFSA) je namreč prav pri probiotikih in rastlinskih sestavinah neugodno ocenila številne trditve. Kljub temu bodo podjetja te izdelke še vedno poskušala tržiti, a z uporabo drugih trditev.

Prehranska trditev je vsaka trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in/ali hranil ali drugih snovi. Skladno z Uredbo (es) št. 1924/2006 so dovoljene samo določene prehranske trditve. Zdravstvena trditev je vsaka trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani (npr. pomaga pri prebavi).

Obstaja nevarnost, da se tovrstne trditve iz označbe preselijo v težko nadzorljive vire, predvsem na internet in v medije, kar bo še povečalo nevarnost za zavajanje potrošnikov. Ker so označbe torej močno marketinško orodje, je bila v EU sprejeta zakonodaja, ki ureja rabo zdravstvenih trditev. Uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih ureja Uredba (es) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Uredba ščiti potrošnike pred zavajanjem, ustvarja pogoje za razvoj novih izdelkov živilski industriji in zagotavlja pravice potrošnika do obveščenosti in izbire.

Doslej potrjenih 18 trditev

Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani je predstavil trditve, ki bodo ostale na tržišču. Doslej je avtoriziranih 11 trditev, ki se nanašajo na zdravje otrok, in 7 trditev, ki se nanašajo na zmanjševanje tveganja za razvoj bolezni. V fazi odobritve na komisiji je tudi prva takšna trditev iz Slovenije, in sicer trditev celjske družbe Valens, da ječmenovi beta glukani znižujejo holesterol. Dodatno bodo na seznam v kratkem vključene tudi trditve za vitamine in minerale, v zvezi s katerimi pa imajo na Inštitutu za nutricionistiko zadržke: »Lahko bi prišlo do poplave trditev na tržišču in do potencialnega zavajanja potrošnika, torej do težav, ki smo jih v procesu urejanja področja trditev z zakonodajo poskušali urediti,« pravi dr.Bolj nelogičen kot je tloris nakupovalnega centra, dlje se kupci zadržujejo v njem. Pravst in dodaja, da ga skrbi tudi uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na tistih živilih, ki imajo neugodno prehransko sestavo, saj lahko ljudi spodbujajo k manj zdravemu prehranjevanju. Temu primerno bi morala biti vzpostavljena posebna merila. »To je uredba tudi predvidela, vendar do uveljavitve tega dela zakonodaje žal ni prišlo, « je še zaključil dr. Pravst. Je pa zato letošnja konferenca predstavila tudi prve rezultate raziskave o uporabi zdravstvenih trditev na živilih v Sloveniji, ki jo sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V raziskavo je bilo vključenih preko 6000 živil iz kategorij, po katerih potrošniki najpogosteje posegajo. Rezultati so pokazali, da je uporaba trditev v Sloveniji sicer pogosta, vendar redkejša v primerjavi z nekaterimi zahodnimi državami EU, v katerih so bile zdravstvene trditve na živilih razširjene že pred uveljavitvijo nove zakonodaje. Dobra desetina pregledanih živil je bila označena z zdravstvenimi trditvami, trditve pa so bile najpogostejše na jogurtih, sadnih sokovih in žitih za zajtrk. Uporabljene zdravstvene trditve so pogosto presplošne, potrošniku pa tudi ni pojasnjeno, kako mora za dosego učinka takšna živila uporabljati.

Potrošniki imamo veliko moč

Na koncu smo izvedeli, da imamo potrošniki večjo moč, kot si mislimo. Imamo namreč možnost, da se o produktih in živilih, ki jih nameravamo kupiti, dodobra izobrazimo. Zato se ne prepustite poplavi izdelkov, temveč bodite izbirčni in se o svojem bodočem nakupu pozanimajte. Saj poznate tisti rek: Ni vse zlato, kar se sveti.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo