»Nič posebnega, saj ima stalno zamašen nos in mu teče iz nosu«. Stavek, ki ga otroški zdravniki pogosto slišimo. Morda nekaterih ljudi stalno zamašen nos niti ne moti, pri drugih pa lahko povzroča resne težave.
Dojenčki z zamašenim nosom težko sesajo in imajo probleme s hranjenjem. Šolarji s senenim nahodom, ki je najhujši ob koncu šolskega leta, se zaradi zamašenega nosu, izcedka iz nosu, srbenja in kihanja težko zberejo in to se odraža na slabšem učnem uspehu. Na poslovnem sestanku, nastopih v medijih, na izpitih in predavanjih je nerodno, če smrkamo in si neprestano brišemo nos. Krivec je alergijski rinitis (alergijsko vnetje nosne sluznice), v vsakdanjem govoru običajno oklican preprosteje kar kot alergija ali seneni nahod.
Alergijski rinitis je prvi opisal Charles Blackey koncem devetnajstega stoletja. Sprva je bil redka bolezen, v zadnjih desetletjih pa število bolnikov skokovito narašča.
Preobčutljivost na inhalacijske alergene se lahko pojavi že v prvih letih življenja, najprej na alergene v domačem okolju- na pršico in domače živali, predvsem mačke. Od tretjega leta pa se že pojavlja sezonski alergijski rinitis zaradi preobčutljivosti na pelode. Alergijski rinitis je najpogostejša alergijska bolezen otrok.
Pogled na rinitis se je v zadnjem desetletju z novimi spoznanji spremenil. Strokovna združenja, šole in strokovnjaki so izdelali vrsto priporočil, smernic in stališč o epidemiologiji, diagnostiki in zdravljenju rinitisa.
Alergijski rinitis smo dolga leta delili na celoletni in sezonski, sedaj na intermitentni (občasni, saj se pojavlja občasno) in persistentni (trajni, saj traja daljša obdobja).
Otorinolaringologi ne govorijo več o nosu, ampak o nosnem organu. Ker imajo bolniki pogosto sočasno rinitis (vnetje nosne sluznice) in sinusitis (vnetje sinusa), definicija obsega rinosinusitis in nazalno polipozo (izrastline nad površino nosne sluznice).
Pediatri in pulmologi obravnavamo enotno dihalno pot, saj je znano, da ima veliko bolnikov z astmo tudi rinitis in obratno veliko bolnikov z rinitisom tudi astmo. Zato je potrebno sočasno zdravljenje obeh bolezni, da je zdravljenje res uspešno.
Pogostnost ter vzročnost pojavljanja alergije pri otrocih
Mednarodna raziskava o astmi in rinitisu pri otrocih (ISAAC) je pokazala, da je pogostost obolevnosti alergijskega rinitisa pri otrocih nekje med 1,4% in 28,9%. Opazne so razlike med posameznimi deželami, pogostejši je v razvitih, angleško govorečih deželah. Razlike so tudi med področji v eni državi ter med različnimi starostnimi skupinami otrok. Podobna študija je bila opravljena pri odraslih (ECRHS).
Dedni dejavniki so zelo pomembni za razvoj alergij. Ker pa genske mutacije potrebujejo daljši čas, da se izrazijo, s tem ne moremo pojasniti skokovitega porasta alergij v zadnjem času. Ker se je način življenja v zadnjem času zelo spremenil, ob tem pa tudi naše bivanjsko okolje, prav tu iščemo ključne dejavnike, ki vplivajo na porast alergij.
Med dejavnike okolja štejemo vse vplive v domačem in zunanjem okolju ter osebne dejavnike. Tako je pomembna izpostavljenost tobačnemu dimu, zaradi novih načinov gradnje hiš in slabšega prezračevanja pa tudi izpostavljenost različnim dražilcem (npr. formaldehid v pohištvu), pršicam, živalskemu epitelu doma, onesnaženemu ozračju (ozon, izpušni plini) in pelodom. Vpliv pa ima tudi socialno ekonomsko stanje družine, velikost družine, prehrana in okužbe.
Izpostavljenost alergenom v zgodnji otroški dobi lahko povzroči kasnejši razvoj alergije. Tako visoka koncentracija določenih alergenov (npr. pršice) v stanovanju dojenčka, posebej če je že kdo od družinskih članov alergik, poveča verjetnost razvoja alergije na dotični alergen v zrelejšem obdobju.
Mati, ki doji, se mora zavedati, da lahko njen otrok prejema alergene tudi preko njenega mleka. To pomeni, da je potrebno iz prehrane matere izločiti snovi, ki povzročajo alergijo pri njenem dojenem otroku.
Dokazano je, da cigaretni dim, če mu je otrok izpostavljen v ranem otroškem obdobju, pospešuje razvoj alergij in povečuje verjetnost razvoja astme.
Izpostavljenost alergenom pršice ima pomembno vlogo pri razvoju astme, saj se pri otrocih senzibilnih na alergen pršice verjetnost razvoja astme sorazmerno povečuje z pogostostjo izpostavljenosti alergenom pršice. Izogibanje stika z alergeni v otroštvu ima torej zelo pomembno vlogo.
Postavitev diagnoze
Natančni podatki o bolniku, njegovih težavah in prejšnjih boleznih (t.i. bolnikova anamneza) so ključ do prepoznave bolezni oz. postavitve diagnoze. Pri diagnostiki je potrebno sodelovanje zdravnikov različnih strok. Alergologi, glede na anamnezo in klinično sliko pri bolniku z alergijskim rinitisom, naredimo alergološke kožne vbodne teste, ki jih odčitamo po 10 in 20 minutah (nekatere po 15 min). Diagnozo potrdimo z dokazom specifičnih protiteles IgE. Redko so potrebni provokacijski testi (na veznici očesa, v nosu ali ustih se vrhnjo plast sluznice izpostavi možnim alergenom).
Klinična slika
Alergijski rinitis lahko delimo na akutni in kronični, sezonski in celoletni, intermitentni (občasni) in persistentni (trajni). Značilni bolezenski znaki so občutek zamašenega nosu, voden izcedek iz nosu, draženje in kihanje.Lahko se pridruži glavobol, prizadet voh in vnetje oči. Alergijski rinitis je redko izolirana bolezen. Veliko bolnikov z alergijskim rinitisom ima tudi astmo. Zlasti pri slabo vodenem rinitisu v otroškem obdobju so pridružene dodatne bolezni: sinusitis, konjunktivitis (vnetje očesne veznice), vnetje srednjega ušesa, faringitis (vnetje žrela), laringitis (vnetje grla), smrčanje, motnje spanja, apnea v spanju (začasna prekinitev dihanja).
Zdravljenje alergije
Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep je odstranitev alergena, ki bolniku povzroča težave. Ker to vedno ni možno, težave lajšamo z zdravili. Če je prizadeta samo nosna sluznica, svetujemo bolniku, da se usekne in da si nos očisti s fiziološko raztopino. Ob blagih simptomih doda antihistaminik v obliki pršila za nos, pri težjih kortikosterodno pršilo za nos in sistemski antihistaminik (tablete), zlasti če so vnete tudi oči. Glede na simptome občasno predpišemo tudi dekongestive. Pri najtežjih bolnikih, preobčutljivih na posamezne inhalacijske alergene, izvajamo specifično imunoterapijo.
Kako se zaščitite pred pršicami?
- posteljnino redno zračite in večkrat menjajte
- odeja naj bo iz bombaža ali sintetike, ker jo lahko peremo pri temperaturi 60 oC
- blazine naj ne bodo napolnjene s perjem, kjer se pršice zelo rade zadržujejo
- vzmetnico redno sesajte s sesalcem, ki ima antialergijski filter in jo prekrijte z antialergijsko prevleko
- odstranite vse talne preproge, težke zavese in oblazinjeno pohištvo
- prah brišite z vlažno krpo
- pršice v plišastih igračah lahko odstranite z zamrzovanjem
Alergije na polode (seneni nahod)
Alergija na pelode (seneni nahod) je zelo razširjena alergijska bolezen in je izrazito sezonskega značaja. Najpomembnejši povzročitelji alergij so zgodaj spomladi jelša, leska in breza, od maja do konca junija pa različne trave in do septembra trpotec, ambrozija in pelin. Junija in julija cvetijo žita (rž). V času največjega cvetenja zgodaj zjutraj ne prezračujte prostorov, saj je takrat koncentracija cvetnega prahu največja. Aktivnosti na svežem zraku načrtujte za ure po dežju.
Otrokom ne dajajte zdravil, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom! Samo zdravnik lahko oceni smiselnost zdravljenja alergije z določenim zdravilom. Vsi, ki ste že doživeli hudo alergijsko reakcijo, morate vedno imeti pri sebi set za prvo pomoč, ki vam ga je predpisal zdravnik.
Alergije na živila
Pojav alergije na živila (določena zelenjava, sadje, oreški, začimbe, jajca, mleko, semena in žito) je velikokrat povezana z alergijo na cvetni prah (t.i. navzkrižne alergije). Alergiki na trave in žitni pelod so tako še posebej občutljivi za žita, stročnice in sojo. Alergične reakcije na posamezna živila se lahko pojavijo že v najzgodnejšem otroštvu ali pa jih pridobimo kasneje. Težave se lahko pojavijo takoj ali pa tudi več ur kasneje, izraža pa se lahko kot koprivnica, občutek peska v očeh, otekanje vek in ustnic, izcedek iz nosu, dušenje, migrena, driska, napenjanje, bruhanje, bolečine v trebuhu in slabost. Sumljivim živilom se je potrebno ogibati. Ne kupujte hrane, ki vsebuje razne dodatke, barvila, aditive ali konzervanse. Pri alergiji na jajca je pomembno vedeti, da so nekatera cepiva) pripravljena iz beljaka kokošjih jajc in zato je potrebno cepljenje na kliniki pod nadzorom.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 2, julij/avgust 2006.
