Domov » Vsi članki » Članek » ALERGIJA – izogibanje alergenom navadno ne pomaga

ALERGIJA – izogibanje alergenom navadno ne pomaga


asist. Nissera Bajrović, dr.med., spec. internist, Peter Kopač, dr. med., Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

Alergijski rinitis je alergijsko vnetje nosne sluznic, ki ga povzročajo nenevarne snovi iz okolice, na primer pelod, hišni prah, plesni … Večina ljudi zaradi teh snovi nima nikakršnih težav, deset do dvajset odstotkov pa se jih odzove z alergijsko reakcijo. Gre za nenormalen imunski odziv na vdihane snovi.

Nosna sluznica se vname in pojavijo se tipični simptomi, kot so voden izcedek iz nosu, kihanje, srbenje nosu, zamašen nos in izguba vonja. Temu se lahko pridružijo simptomi alergijskega vnetja očesa, npr. srbenje, pordelost in solzenje. Zaradi zamašenega nosu lahko nastopijo tudi glavoboli, pacientom z astmo se lahko le-ta poslabša. Glede na čas pojavljanja delimo alergijski rinitis na sezonski ali celoletni.

Dež, veter in mraz alergikom olajšajo življenje

Seneni nahod povzročajo pelodi cvetočih rastlin, ki jih raznaša veter. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja so objavljeni podatki o cvetenju posameznih alergenih rastlin. S pomočjo teh podatkov se boste laže odločili, če je dan primeren za uživanje na soncu ali se raje skriti v varno zavetje tesno zaprtega doma.Sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod povzročajo pelodi rastlin, ki jih oprašuje veter (drevesa, trave in pleveli). V času cvetenja lahko veter nese cvetni prah zelo daleč, zato ni nujno, da nam povzročajo težave rastline iz naše neposredne okolice. Glede na čas cvetenja so izdelane pelodne karte, ki jih lahko redno spremljamo na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (www.ivz.si). Med drevesi, ki cvetijo v pomladanskem času, največkrat povzroča težave pelod leske in breze, v primorskem delu Slovenije pa cipresovk. V poletnih mesecih cvetijo trave, konec poletja in v začetku jeseni pa je v zraku pelod nekaterih plevelov. Cvetnega prahu je v zraku največ v sončnem in rahlo vetrovnem vremenu, predvsem zjutraj in dopoldne. Njegovo količino znižujejo padavine, močan veter in nizke temperature.

Seneni nahod je povezan z alergijo na koščičasto sadje

Osebam z alergijo zato svetujemo, da se v času z visoko vsebnostjo peloda v zraku zadržujejo v notranjosti ali se vsaj izogibajo športnim aktivnostim na prostem. Stanovanje (spalnico) zračimo zvečer in ponoči, ob prihodu domov pa si operemo lase in zamenjamo oblačila. Veliko pacientov s senenim nahodom ima tudi alergijo na sveže sadje, saj so beljakovine iz peloda zelo podobne beljakovinam v sadju. Ob uživanju koščičastega sadja (jabolka, breskve, marelice, češnje, kivi), pa tudi korenja in zelene, začutijo neprijetno ščemenje in srbenje v ustih, ustnice lahko tudi začnejo otekati. Pacienti imajo te težave vse leto, brez težav pa lahko uživajo kuhano sadje.

Pršic ne moremo v celoti odstraniti

Kdor ima seneni nahod, se v času cvetenja alergenih rastlin lahko nadiha svežega zraka ob deževnih dnevih ali pa takoj po dežju. Obilen dež očisti ozračje alergenov ali pa vsaj krepko zmanjša njihovo količino v zraku.

Najpogostejši vzroki celoletnega rinitisa so alergija na iztrebke pršic, na domače živali (mačja slina, pasja dlaka) ali plesni. Pršice so prisotne v vsakem stanovanju in jih ne moremo v celoti odstraniti, z določenimi ukrepi pa lahko njihovo količino opazno zmanjšamo. V stanovanju naj bo čim manj tekstilnih talnih oblog, zavese naj bodo lahke, da jih lahko pogosto peremo, sesalec naj bo opremljen s HEPA-filtrom, ki zadrži tudi najmanjše delce. V spalnici naj vlažnost ne presega 50 odstotkov, temperatura pa ne 21 °C. Tudi protialergijske prevleke za vzmetnico, blazino in odeje lahko zmanjšajo vsebnost pršice v zraku, čeprav težav v celoti ne morejo odstraniti. Če smo alergični na domače živali, naj te nimajo vstopa v stanovanje ali vsaj v spalnico. Pri alergiji na plesni je treba plesnive madeže na stenah skrbno sanirati, prav tako so plesni lahko prisotne v zemlji za lončnice, ki jih moramo zato odstraniti.

Pomembna je pravilna uporaba zdravila

Zgolj izogibanje alergenom največkrat ni dovolj, zato si moramo pomagati z zdravili. Če so simptomi blagi, je ponavadi dovolj že občasno zdravljenje s tabletami antihistaminika, ki zelo hitro ublažijo simptome. Preproge, zavese, sedežne garniture, vzmetnice ... so prava legla pršic. V primeru alergije na pršico je najbolje, da iz stanovanja umaknete čimveč tekstila, kar pa mora ostati - recimo vzmetnica, pa prekrijte s posebnimi prevlekami, ki ohranjajo funkcionalnost, obenem pa zmanjšujejo dostopnost alergena v zraku. Pri zmernih ali hudih težavah nam bo v pomoč nosno pršilo z glukokortikoidom, ki umiri vnetje v nosni sluznici. Zdravilo je treba uporabljati redno, saj se učinek zdravljenja pokaže šele po enem do dveh tednih. Pri zdravljenju je izredno pomembna pravilna uporaba zdravila: če je nos poln izcedka, ga moramo najprej temeljito očistiti s fiziološko raztopino. Nosno pršilo nanesemo na zunanjo stran nosne sluznice in ne proti pretinu, zato da zmanjšamo možnost poškodbe nosnega pretina ob dolgotrajni uporabi. Če so težave z očmi moteče, lahko uporabimo kapljice z antihistaminikom, ki hitro pomirijo srbenje in solzenje, vendar njihov učinek traja največ štiri ure.

Specifična imunoterapija – dolgotrajna, a učinkovita

Če težav tudi z redno uporabo zdravil ne moremo obvladati, lahko zdravnik alergolog uvede specifično imunoterapijo. Pri tej metodi zdravljenja s ponavljajočim vnašanjem alergena v telo zmanjšamo ali celo odpravimo simptome alergije. Alergen lahko vbrizgamo pod kožo ali napršimo pod jezik. Postopek je dolgotrajen, saj traja vsaj tri leta, vendar ob ustrezno izbrani indikaciji koristi kar v 60 do 80 odstotkih.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 72, april 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo