Domov » Vsi članki » Članek » Akne – nujno zlo?

Akne – nujno zlo?


Irena Peteln, dr. med.

Irena Peteln, dr. med.
Puberteta je verjetno obdobje z največ spremembami, preizkušnjami in čustvenimi viharji. Kot da to ni dovolj, večino doleti še zelo neprijetna nadloga – akne.

V jesenskih in zimskih mesecih se ne zadržujemo več toliko na soncu in svežem zraku, gibljemo se manj, jemo bolj nezdravo hrano, pogosteje uporabljamo mastne kreme in težka ličila. Zato v hladni polovici leta mnogi opazimo poslabšanje svoje kože. Dobro poznavanje vzrokov nastanka aken ter načel pravilne nege lahko torej pomembno prispeva, da nas bo tudi v hladnejšem letnem času spremljala lepša in čistejša koža.

Spoznaj svojega sovražnika. Zakaj nastanejo akne?

Akne (acne vulgaris) prizadenejo približno 85 odstotkov mladostnikov. Pojavijo se v povprečju med 11. in 13. letom starosti in po 20. letu večinoma postopoma izzvenijo, pri približno 10 odstotkov pa so aknaste spremembe prisotne še po 25. letu starosti. Pri moškem delu populacije se akne pojavijo kasneje, a pogosto v hujši obliki kot pri ženskah.

Za nastanek aken so pomembni povečano izločanje loja (sebuma), pospešeno poroženevanje kože, androgeni hormoni ter bakterije.

Akne nastanejo na mestih, kjer so lojnice najštevilčnejše: na T-predelu obraza (čelo, nos in brada), na hrbtu, prsih in ramenskem obroču. Povečano delovanje lojnic povzročajo moški spolni hormoni, pri ženskah igra pomembno vlogo tudi hormon progesteron ter upad estrogenov v drugi polovici hormonskega ciklusa pred menstruacijo. Pri tem je nagnjenost k povečanemu delovanju lojnic in občutljivost le-teh za moške spolne hormone podedovana. Prav tako lahko na delovanje lojnic vpliva psihični stres, nezdrav način življenja (kajenje, mastna hrana, hrana z visokim glikemičnim indeksom), neprimerna kozmetika (mastne kreme, vazelini), zdravila (antiepileptiki, veliki odmerki vitaminov B in D, glukokortikosteroidi) ter uživanje anabolnih in steroidnih hormonov za pridobivanje mišične mase.

Akne so dolgotrajna kožna bolezen, zato se kožna slika ne more spremeniti čez noč. Biti moramo potrpežljivi in vztrajni, uspeh se bo pokazal šele čez nekaj tednov ali mesecev.

Pod vplivom prej naštetih dejavnikov se lojnice povečajo in pospešeno proizvajajo loj, hkrati pa se tvorijo čepi iz loja in odmrlih celic na izvodilih lasnih mešičkov. Ti ovirajo odtekanje loja, da nastane komedon. Če mešiček ni povsem zamašen, nastane odprti komedon (ogerc), ki je črn zaradi melanina. Bakterije (Propionibacterium acnes) razgradijo maščobe v komedonu, nastanejo proste maščobne kisline, ki še dodatno spodbujajo poroženevanje lasnih mešičkov. Bakterije povzročijo tudi vnetje in predrtje sten komedonov (foliklov), tako nastanejo papule (do približno 5 mm velike rdečkaste bunčice, boleče na pritisk), pustule (bunčice z gnojno vsebino) in nudusi (boleči vnetni vozli v usnjici ali podkožju).

Kako si pomagamo sami

Akne so dolgotrajna kožna bolezen, zato se kožna slika ne more spremeniti čez noč. Biti moramo potrpežljivi in vztrajni, uspeh se bo pokazal šele čez nekaj tednov ali mesecev.

Z ustrezno nego odstranjujemo maščobni sloj s kože, preprečujemo zapiranje izvodil lasnih mešičkov in nastanek novih mozoljev. Pravilna nega je sestavljena iz rednega umivanja obraza in prizadete kože, sledi nanos ustreznih kozmetičnih izdelkov.

Akne so lahko dedne. Če so jih imeli starši, so k pojavu aken nagnjeni tudi otroci.

Z mlačno vodo in nevtralnimi mili ali geli zjutraj in zvečer umijemo prizadete predele, pomembno je tudi odstranjevanje ličil pred spanjem. Ta sredstva običajno izsušijo kožo, zato je obvezna še uporaba tonika, ki koži vrne vlago ter uravnava pH (optimalen pH kože je 5,5). Prav tako lahko enkrat ali dvakrat tedensko uporabimo mehanski piling z drobnimi granulami, da dodobra odstranimo odmrle celice kože. Možni so tudi blagi kemični pilingi z nizkimi koncentracijami sadnih kislin. Po čiščenju nanesemo ustrezen fluid (pri zelo mastni koži) ali nemastno vlažilno kremo (pri bolj občutljivi in mešani koži). Predvsem je pomembno, da ne uporabljamo mastnih krem in oljnih sredstev, ki bi zamašila pore.

Na voljo so posebne linije za nego problematične kože, ki vsebujejo gel za umivanje, tonik in vlažilne kreme ali fluide. Čistilna sredstva in kreme lahko vsebujejo blage luščilne snovi (keratolitike), kot sta mlečna kislina in acetilsalicilna kislina, ki odstranijo odvečne poroženele celice. Prav tako lahko vsebujejo protimikrobna sredstva, ki preprečujejo prekomerno razrast bakterij, npr. resorcinol ali benzoil peroksid. Toniki običajno vsebujejo tudi adstringentne učinkovine, ki zmanjšujejo pore.

Mozoljev ne smemo sami stiskati, saj nečistočo le stisnemo globoko v kožo, povzročimo še večje vnetje in posledično brazgotine. Iztiskanje mozoljev prepustimo kozmetičarki, ki je usposobljena in ima strokovno znanje.

Poleg ustrezne nege blagodejno vpliva tudi sončna svetloba, a seveda ne smemo pretiravati. Priporoča se uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi izdelki. Tudi športna aktivnost in opustitev kajenja pozitivno delujeta na potek bolezni.

Kdaj k zdravniku?

Obisk pri zdravniku je potreben pri trdovratnejših in hujših oblikah aken. Prav tako je v primeru pojava aken v tretjem desetletju življenja ali kasneje potreben pregled pri zdravniku, da se izključijo resna obolenja, kot so tumorji nadledvične žleze ali policistični jajčniki.

Zdravnik bo predpisal ustrezno lokalno terapijo, pri hudih oblikah aken pa še sistemsko zdravljenje. Lokalna terapija lahko vsebuje naslednje učinkovine: benzoil peroksid in azelainsko kislino (delujeta protibakterijsko, protivnetno in keratolitično – luščita poroženelo plast kože), salicilno kislino ter retinoide, derivate vitamina A (delujejo prav tako keratolitično). Zdravnik lahko ob močnem vnetju predpiše tudi lokalno antibiotično terapijo, ki vsebuje klindamicin, eritromicin ali tetracikline. Pri uporabi tetraciklinov, retinoidov in benzoil peroksida se je treba izogibati UV-sevanju.

Obisk pri zdravniku je potreben pri trdovratnejših in hujših oblikah aken

Pri hujših oblikah aken se lokalno zdravljenje kombinira s sistemsko terapijo. Tako zdravnik predpiše oralno antibiotično terapijo (tetracikline ali makrolide) za 2 do 3 mesece ali pa retinoide, derivate vitamina A (izotretinoin) za 3 do 6 mesecev. Ker so retinoidi teratogeni (poškodujejo plod), je pri ženskah obvezna zanesljiva kontracepcija mesec dni pred uvedbo, med jemanjem in vsaj še mesec po prenehanju jemanja zdravila. Pri ženskah pridejo v poštev tudi kontracepcijske tabletke z antiandrogenimi učinkovinami (npr. ciproteron acetat).

Ko smo se končno rešili aken, pa so lahko še vedno zelo opazne sledi prebolele nadloge. Večje brazgotine odpravimo z dermoabrazijo (brušenjem kože), kemičnim pilingom (z resorcinom, fenolom ali sadnimi kislinami) ali laserskim zdravljenjem, v nekaterih primerih pride v poštev tudi zamrzovanje s tekočim dušikom ali vbrizgavanje kortikosteroidov v brazgotino.

Če so torej ob redni negi akne še vedno zelo izražene, se ne obotavljajmo obiskati zdravnika. Imejmo radi svoje telo in svojo kožo! Z zdravim načinom življenja, veliko mero potrpljenja in dosledno nego se bo kožna slika počasi izboljšala, in z njo tudi naša samozavest.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 66, oktober 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo